Mini teater Ljubljana
Zavod za promocijo in izvedbo
lutkovnih in gledaliških predstav

Križevniška 1, 1000 Ljubljana

Igramo na dveh lokacijah:
Dvorana Bernard-Marie Koltès,
Mini teater, Križevniška 1
in
Grajska dvorana Mini teatra,
Ljubljanski grad, Grajska planota

Telefon:
+386 1 425 60 60

Faks:
+386 1 425 60 61

GSM:
direktor
+386 31 330 600

Organizacija programa:
+386 41 314 414

Odnosi z javnostmi:
+386 31 226 376

Trženje/marketing:
+386 51 644 065

E-pošta:
info@mini-teater.si

Matična številka:
1399403

ID štev. za DDV:
SI43211127

Poslovni račun:
02011-0052254884

Odgovorni osebi:
Robert Waltl, direktor
Ivica Buljan, umetniški vodja


View Larger Map

Predstavitev

MI(NI)SMOMINI je slogan, s katerim Mini teater koraka tudi naprej. Toda, kljub imenu, majhen Mini teater ni bil nikoli.

Pomembna dvojnost Mini teatra

Zaradi uspehov na obeh področjih svojega delovanja včasih slišimo vprašanje, ali je Mini teater gledališče za otroke in mladino ali za odraslo občinstvo. So Mini teater čudovite lutkovne predstave, ki nastajajo pod umetniškim vodstvom Roberta Waltla, ali odlične postdramske predstave pod umetniškim vodstvom Ivice Buljana?

Oboje. In še več. Mini teatru je uspelo namreč ustvariti gledališki paradoks, ki združuje tako ljubezen do otrok in njihovih ustvarjalnih potreb kot tudi inovativni in včasih kontroverzni postdramski program.»Hotel sem svobodno, kreativno gledališče, saj me je institucija, v kateri nisem več našel navdiha, dušila. Moj potencial pa je bil ujet v začarani krog,«je Robert Waltl svojo ljubezen do lutkovnega gledališča zato spojil s sodobnim dramskim gledališčem ter skupaj z režiserjem Ivico Buljanom ustanovil Mini teater. Po vzoru gledališč, kot je newyorška La MaMa, sta v novih prostorih uveljavila koncept »razširjenega gledališča«, ki s predstavami, koncerti, večeri poezije, branji romanov in umetniškimi akcijami podira in presega tradicionalne gledališke omejitve, z vedno odprtimi vrati za zagona in ustvarjalnosti polne gostujoče skupine in posameznike. Saša Pavček, Lara Jankovič, Bossa de Novo, Branko Potočan, Theatre Gigante in Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič in Zvezdana Novaković, študenti AGRFT-ja in Pedagoške fakultete, Exodos, Columbia Marionette Theater, Judovski kulturni center, Koroški kulturni center, IHS, SKC Danilo Kiš, Italijanski in Francoski inštitut so le nekateri, katerih ustvarjanje je kar najbolj podprl tudi Mini teater.

Prepoznavno mesto ustvarjanja

Predstave Mini teatra so kmalu začele preraščati svojo začetno zasnovo in omejitve, s številnimi premierami, že okoli 100 lastnimi predstavami, v katerih igra več kot 150 igralcev, pa je naše gledališče postalo eno najuspešnejših na svojem področju. Na letni ravni pripraviti okoli 500 prireditev, od tega več kot 300 uprizoritev za otroke, 90 predstav za odrasle ter kot soustvarjalce in gledalce privabiti več kot 70.000 ljudi, je namreč velik uspeh. Vabila Mini teatru na priznane mednarodne festivale in gostovanja ne le po Sloveniji, Balkanu in v Evropi, pač pa tudi v tako oddaljenih državah, kot so ZDA, Koreja, Venezuela, Kuba ali Iran, Pakistan, Armenija ali Rusija, pa nosijo ime Ljubljane in Slovenije daleč čez meje in slovensko prestolnico še vidneje izpostavljajo na svetovnem kulturnem zemljevidu.

Toda številne nagrade tako strokovnih komisij kot občinstva, ki jih je Mini teater prejel v razmeroma kratkem času, niso le velika potrditev izjemnega dela. So tudi izredna odgovornost temu slediti in to dosegati tudi v prihodnje. So nepisana zaveza, ki se je Mini teater dosledno drži: smo namreč edino slovensko neodvisno gledališče, ki smo dvakrat zapored prejeli največjo nagrado v domačem gledališkem prostoru – veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti.

Z lastnimi predstavami tako za otroke kot za odrasle, s sodelovanjem v skupnih projektih, z organizacijo mednarodnih festivalov ali z gostovanjem na njih, z zagonom nove kulturne četrti Ljubljane, Križevniške, z vpetostjo v obeležitev 2000-letnice Emone ali 20-letnice delovanja neodvisne kulturne scene v Ljubljani, ko se je Mini teater skupaj z gledališčem Glej, Centrom kulture Španski borci, Plesnim teatrom Ljubljana in Staro mestno elektrarno lotil tudi projekta Transferzale, prvega skupnega abonmaja neodvisne ljubljanske scene, Mini teater dokazuje, da nikakor ni mini.

Dolgo in vroče (ne)Mini poletje

Mednarodni festival za otroke, Mini poletje, s katerim se je leta 1999 vse skupaj začelo, postaja eden najodmevnejših in največjih festivalov za otroke v Sloveniji. V Ljubljano tako vsako leto prihajajo gledališča iz Italije, Španije, Čila, Izraela, Češke, Slovaške, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in drugih držav. V več kot dveh mesecih odličnih predstav in ustvarjalnih delavnic tako Mini teatra kot tujih gostujočih lutkovnih gledališč pa se prepleta bogata lutkovna in gledališka ustvarjalnost z  različnih koncev sveta.

Že od samega začetka pa Mini teater z Mini poletjem zapolnjuje tudi vrzel v izobraževanju najmlajših in posredovanju gledališke umetnosti. Otroci in starši navdušeno spoznavajo, da jezik v umetnosti ni ovira in da lutke tako ali tako govorijo povsem svojega – skupnega in domačega vsem, ki mu le želijo prisluhniti. In ker umetnost lažje razumemo, če smo umetniško dejavni tudi sami, Mini teater poleg lutkovnih predstav ob poletnih nedeljah organizira tudi ustvarjalne delavnice za otroke, ki jih pri njihovem kreativnem ustvarjanju z naravnimi materiali usmerjajo izkušeni pedagogi iz KUD-a Sredina.

Nazaj v srednji vek! A le s kostumi in z glasbo

Vsako leto zgodaj jeseni, ko je za dogodke na prostem še vedno dovolj toplo, se Mini teater ob pomoči Turizma Ljubljana s Srednjeveškimi dnevi v Ljubljani ter festivalom srednjeveške in renesančne glasbe odpravi tudi na popotovanje v preteklost in po njej, nepozabne dogodke pa soustvarja s srednjeveškimi in renesančnimi skupinami iz Slovenije in tujine.

V Miniteatrovem srednjem veku tako vedno uživajo tako odrasli kot tudi mladi in najmlajši. Na Križevniški ulici potekajo namreč ustvarjalne delavnicepri kovaču, mizarju, klobučarju in pletilji, otroci lahko prisluhnejo zgodbam iz preteklosti in zvokom starih glasbil, obiščejo paževsko šolo, pokukajo v viteški šotor in v srednjeveško tiskarno ali pa se učijo kaligrafije pri mojstru kaligrafu. Skupaj z domačimi in tujimi glasbeniki spoznavajo glasbila preteklosti, ob poslušanju koncertov uveljavljenih mednarodnih glasbenih izvajalcev pa odkrivajo bogato glasbeno dediščino in zapuščino tako Slovenije kot Evrope.

Ljubljanski dedek Mraz s Križevniške

Že kmalu po vrnitvi iz srednjega veka se v Mini teatru začnejo priprave na tradicionalni sprevod dedka Mraza po Ljubljani. Kaj hitro je tu namreč konec leta, ko se direktor Mini teatra, Robert Waltl, ki vlogo dedka Mraza igra že dvajset let, na kočiji, ki jo vlečejo lipicanci, v spremstvu pisane druščine živali in številnih pravljičnih bitij in glasbenikov Papirniškega pihalnega orkestra Vevče zadnje dni decembra vsako popoldne izpred Mini teatra na Križevniški ulici odpravi na pot po Ljubljani. Navdušene malčke  razveseljuje s sladkimi bomboni, starše in njihove spremljevalce pa obdaruje z modrimi nasveti. Pot, ki ga izpred Mini teatra vodi po Bregu čez Čevljarski most do Mestnega trga, se nadaljuje do Prešernovega in Kongresnega trga, kjer ga pričaka največja množica ljudi, nato pa se s kočijo počasi vrne nazaj proti Mini teatru.

Kučmo si dedek Mraz decembra pogosto nadene tudi po predstavah v Mini teatru, ko otroke razveseli še z drobnimi darilci. Ob vseh igračah in sladkarijah, ki so jih deležni z vseh strani, so tudi otroci nad darilom v obliki lutkovne ali igrane otroške predstave več kot navdušeni, o čarobnosti lutk in gledališča z iskricami v očeh pa pripovedujejo še dolgo po tem.

Nova kulturna četrt Križevniška

Komaj se dedek Mraz dobro poslovi in novoletne lučke ugasnejo, mnogi že začnejo neučakano odštevati, kdaj pride pomlad, ko mesto ponovno ozeleni in zaživi. S prihodom Mini teatra pa je zaživela in ozelenela tudi do tedaj siva, zapuščena in spregledana Križevniška ulica - odkar je tja prišel Mini teater, Križevniška ulica živi pravzaprav vse leto.  

Mini teater je namreč pobudnik nove kulturne četrti Križevniška, ki povezuje in združuje tako umetnike in ustvarjalce kot tudi stanovalce. Projekt je takoj naletel na veliko zadovoljstvo in zanimanje obiskovalcev in turistov. V sklopu projekta Urbane intervencije in ozelenitve, ki je pomenil eno redkih urbanih intervencij v središču Ljubljane in obenem novo možnost kulturne revitalizacije mesta, je Križevniška četrt opremljena tudi z malimi likovnimi instalacijami, klopmi, novimi napisi in označevalnimi tablami, drevesa na ulici ter rože na oknih in v samokolnicah pa ustvarjajo prijetno vzdušje v strogem centru mesta in ponujajo včasih nujen pobeg od mestne gneče. »Ali postaja slovensko glavno mesto zato kaj bolj prijazno do svojih prebivalcev? Prav gotovo. To dokazujejo tudi nekatere spremembe v obnašanju. Prebivalci oživljenih predelov Ljubljane se med seboj poznajo in tudi pozdravljajo. Kot včasih na vasi ali v manjših mestih. V hitrih in trpkih časih pa take geste štejejo precej več, kot je videti na prvi pogled,« je v članku za Adria In-Flight Magazine zapisal Matjaž Potokar.

Odprtje kulturne četrti Križevniška je Mini teater leta 2011 obeležil s performansom po pesmih Tomaža Šalamuna Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana – Poker, ki je potekal na desetih različnih lokacijah med Križankami in Ljubljanico in v katerem so sodelovali igralci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Južne Amerike in Francije. »S prireditvami, kot je bila ta, želimo Ljubljančane zvabiti na ulico, da se družijo in so ponosni na izročilo Križevniške,« pravi Robert Waltl. »Šalamunova sedemdesetletnica pa ni bila le idealna priložnost, da se z Ivico Buljanom oddolživa temu velikemu svetovljanu, pač pa smo s performansom odkrivali tudi vse skrite kotičke, ki jih ponuja Križevniška z okolico,«se želja Roberta Waltla, Mini teatra in vseh ostalih snovalcev, prenesti umetnost in energijo življenja iz gledališča tudi na ulico, uspešno uresničuje.

Na Križevniški ulici so zato postavljene tudi domiselne klopi, namenjene druženju in prijetnemu klepetu ali le počitku in odmiku od mestnega vrveža, s knjižicami, pripetimi ob strani, pa zgodovino ulice in četrti predstavijo tako v slovenščini kot v angleščini. Očaran nad bogato zgodovino le dvesto metrov dolge Križevniške ulice, ki jo je do tedaj marsikdo celo spregledal, je Robert Waltl že takoj od priselitve Mini teatra začel odkrivati zanimiva imena svojih novih »nekdanjih sosedov«: od Prešerna, Kosovela, Linharta, Valvazorja in Preglja do slikarja Jelovška, kiparja Robbe, mecena Blaža Chrobatha in njegove hčere Luize Pesjakove, Čopa, Smoleta, Ane Jelovškove in Zoisa, ki je v svoji palači gostil celo papeža in kneza Metternicha. Enako zanimivi in ustvarjalni pa so tudi današnji stanovalci Križevniške: zakonca Helena in Urban Koder, Aldo Kumar, Alan Hranitelj, če omenimo le nekatere od njih.

Naš sosed na Križevniški 8 pa je bil tudi pesnik Srečko Kosovel. Tukaj je napisal svoje zadnje pesmi, preden je odšel v Tomaj, od koder se ni več vrnil. Zato je bila v letu 2014, ob praznovanju 110-letnice njegovega rojstva, Kosovelu posvečena tudi osvežitev Križevniške ulice.Sprva popisane z imeni »križevnikov«, ki so tukaj živeli in ustvarjali, in nato s citati iz Miniteatrovih postdramskih predstav, so križevniške klopi tako spregovorile skozi večjezične citate poezije Srečka Kosovela. Kosovelove besede »rastejo« tudi iz križevniških »cvetličnih« samokolnic - prej opremljene s citati iz Miniteatrovih otroških predstav, so zdaj posvečene Kosovelovi poeziji za otroke. S poezijo in poezijo v prozi, #Človek: Milijoni umirajo, a Evropa laže, pripeto ob strani klopi, pa nam Križevniška Kosovela približuje še dodatno.

Direktor Mini teatra Robert Waltl je bil za ozelenitev Križevniške, maraton Kosovelovih pesmi ob obeležitvi Noči knjige in vse »križevniške« dogodke aprila 2014 izbran tudi za ime tedna na Valu 202. »Skušamo delati s sosedi in za sosede. Križevniška je mogoče ena najmanjših ulic v Ljubljani, vendar pa najbolj bogata s kulturno zgodovino. Na naši ulici je namreč imel hišo nobelovec Franc Pregl, tukaj je France Prešeren spoznal Ano Jelovšek, v hiši režiserja Cirila Debevca je živel Srečko Kosovel. Ulica je vzorčen primer, kakšno Ljubljano bi si jaz želel,« je povedal za Val 202.

MI(NI)SMOMINI na dveh lokacijah

Mini teater je že več kot 15 let pomemben del neodvisne kulturne scene v Ljubljani, ki je z njim dobila vrhunsko umetniško institucijo, enega redkih primerov javno-zasebnega partnerstva, ki zagotavlja vrhunski umetniški program tako za najmlajše občinstvo kot odrasle, kar je v slovenskem prostoru edinstveno. S svojim programom na dveh lokacijah (v popolnoma prenovljeni dvorani in rezidenčnem centru na Križevniški 1 ter v dvorani na Ljubljanskem gradu) pa pomembno vplivamo tudi na kulturno ponudbo Ljubljane.

Ko smo pred nekaj leti dotrajano meščansko hišo na Križevniški 1 s pomočjo Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma ter ob pomoči donatorjev, sponzorjev in Mestne občine Ljubljana prenovili in spremenili v center za sodobno gledališko umetnost, smo v njej dobili namreč tudi nov dom. Medtem ko dvorana Mini teatra na Ljubljanskem gradu čara čarobne lutkovne trenutke predvsem otrokom, se v popolnoma prenovljeni dvorani na Križevniški otroški in mladinski program tako prepleta s programom za odrasle, študente in dijake. Vrata obeh dvoran pa so vedno odprta tudi zanimivim gostujočim ustvarjalcem.

Poleg odličnih odzivov strokovne kritike in javnosti ter gostovanj na številnih uglednih festivalih doma in v tujini je zavidanja vredna tudi kvantiteta naše letne produkcije, ki ji, tudi po strokovnih ocenah publike in javnosti, kljub številčnosti ni mogoče očitati zdrsa v neustvarjalno preigravanje ustaljenih in že videnih gledaliških prijemov. Večina naše produkcije izžareva kreativno željo po raziskovanju mej tako lutkovne kot dramske govorice, celoten program pa je zasnovan na programski pestrosti, premišljeni starostni segmentaciji občinstva, pestrem in kakovostnem izboru sodelujočih avtorjev in ustvarjalcev ter razviti mreži koproducentov.

Kaj naj zato rečemo na koncu drugega kot – dobrodošli v Mini teatru! Na lutkovni predstavi za otroke ali na gledališki predstavi za odrasle. Na literarnem večeru ali na koncertu. Na sprehodu po Ljubljanskem gradu ali na druženju na eni najlepših ulic slovenske prestolnice, Križevniški, kjer boste tudi v najbolj vročih poletnih dneh našli senco in klopi za počitek. MI(NI)SMOMINI le z vami.