Besedilo:
Hans Christian Andersen

Prevod:
Silvana Orel Kos

Režija:
Robert Waltl

Igrajo:
Nika Rozman, Peter Harl in Anže Zevnik

Likovna podoba:
Ben Cain in Tina Gverović

Kostumografija:
Ana Savić Gecan

Glasba:
Tamara Obrovac

Avtor songov:
Andrej Rozman Roza

Koreografija:
Natalija Manojlović

Lektor:
Mateja Dermelj

Fotografije:
Miha Fras 

Premiera:
April 2008

Predstava traja 45 minut

Predstava za otroke, starejše od 4 let

Čustvena zgodba o grdem račku, ki ga nihče ne mara, s srečnim koncem, ko postane prelep labod

O predstavi

Predstava Grdi raček, ki je nastala po pravljici vélikega otroškega pisatelja Hansa Christiana Andersena, rekonstruira znano zgodbo – zgodbo o nesrečnem račku, ki ga nihče ni maral, ker je bil tako grd – in jo uvrsti v sodoben gledališki svet naracije, fizičnega performansa in vizualnih umetnosti. Trije igralci igrajo vrsto likov, in tako se večplastno in raznovrstno preizprašujejo medsebojni odnosi med njimi. Živali, ki jih predstavljajo, so personifikacija različnih tipov ljudi in medsebojnih odnosov. Predstava je v bistvu namenjena najmlajšemu občinstvu, vendar jo bodo sprejeli tudi odrasli, saj izpostavlja vprašanje lepote, notranje lepote, ki je pomembnejša od zunanje, raziskuje pomen družine in zavezništva ter prinaša močno in sodobno sporočilo, da je prava tista družina, v kateri je nekdo odrasel, in ne naravna, s katero nima stika. To posvojenim otrokom tudi olajša sprejemanje resnice o lastnem poreklu, v trenutku, ko so soočijo z njo. Predstava razbija strahove otrok pred drugačnostjo, pred izolacijo, skozi katero morajo, dokler ne postanejo dovolj samozavestni. Omenimo tudi vprašanja o samokontroli in vladanju na eni ter o iskreni ljubezni in prijateljstvu na drugi strani. Grdi raček je Andersenova avtobiografska transpozicija v mediju pravljice za otroke. Iskreno, nedolžno, majhno bitje bo zaradi preprostostipovzročilo bistveno spremembo v srcih drugih, omahljivih likov, sebe pa spremenilo v lepo, zrelo osebnost oziroma umetnika.

Režiser predstave je Robert Waltl, ki se v režijah Andersenovih besedil odlikuje po subtilnem avtorskem pristopu. Okoli sebe je zbral mednarodno ekipo priznanih ustvarjalcev. Slovenski prevod je delo dr. Silvane Orel Kos, docentke na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Avtorica glasbe je Tamara Obrovac, sodobna etno pevka, priznana flavtistka, skladateljica in avtorica besedil, ena od najbolj prepoznavnih in vsestranskih osebnosti na hrvaški glasbeni sceni. Zaradi istrske ljudske glasbe in narečja, ki ju uporablja pri ustvarjanju svojega glasbenega izraza, segajočega od popa do jazza, je v zadnjih letih postala izjemno priljubljena tudi zunaj Hrvaške. Z Robertom Waltlom sta že večkrat sodelovala pri različnih hrvaških projektih, v Sloveniji pa prvič pri predstavi Pekarna Mišmaš v Slovenskem mladinskem gledališču. Likovna zasnova in vizualno izjemno atraktivna scenografija sta delo Angleža Bena Caina in Hrvatice Tine Gverović. Trenutno živita in ustvarjata v Londonu, v Sloveniji pa sta pred kratkim sodelovala pri predstavi Kvartet v režiji Ivice Buljana in sta sodelovala že pri več projektih Roberta Waltla v tujini. Stalna sodelavka Mini teatra je kostumografinja Ana Savić-Gecan. Ustvarila je kostume za skoraj vse predstave v režiji Roberta Waltla v Sloveniji, BiH in na Hrvaškem. Leta 1969 rojena Zagrebčanka je za svoje raznovrstno delo v gledališču in na filmu prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi tudi zlato areno za najboljšo filmsko kostumografijo za leti 2001 in 2004. Koreografija je delo mlade hrvaške koreografinje in plesalke Natalije Manojlović. Avtor songov je Andrej Rozman Roza, priznani slovenski ustvarjalec predstav in pesmi za otroke, ki ustvarja gledališke predstave in piše satirično poezijo tudi za odrasle.Dolga leta je bil voditelj in igralec v gledališču Ane Monro, redno pa nastopa v igranih filmih in na televiziji. Lektorica je Mateja Dermelj, letošnja prejemnica »bršljanovega venca« – priznanja ZDUS za umetniške dosežke na drugih, neigralskih področjih ustvarjanja, v Matejinem primeru seveda na področju kulture odrskega jezika in lektorstva. Luč je oblikoval Gregor Plantan. V predstavi bodo – prvič na poklicnem odru in v Mini teatru – nastopili Nika Rozman, Peter Harl in Anže Zevnik, študentje 3. letnikaAGRFT.

O režiserju

Robert Waltl (1965) je igralec, režiser, lutkar ter direktor in umetniški vodja Mini teatra Ljubljana. Sprva se je uveljavil kot igralec – vloge je ustvarjal v slovenskih in hrvaških gledališčih (Drama SNG Ljubljana, SMG, Lutkovno gledališče Ljubljana, Cankarjev dom, Freyer teater, Teatar ITD Zagreb), na radiu ter v filmih, zaposlen pa je bil v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Leta 1998 je zapustil varnost institucije in z lastnimi sredstvi zagnalnovo slovensko gledališče – Mini teater Ljubljana.
Širina njegove zamisli se kaže v odprtem programu tega gledališča, ki temelji na izredno kakovostnih lutkovnih predstavah za najmlajše občinstvo, po drugi strani pa neguje umetniško gledališče na najvišji ravni, saj je pripravilo tudi številne slovenske praizvedbe kultnih tekstov XX. stoletja: Schneewittchen After Party švicarskega avantgardnega klasika Roberta Walserja, Noč čisto na robu gozdov Bernard-Marie Koltèsa (delo, ki ga je Mini teater izdal tudi v knjigi), Medeja material Heinerja Müllerja, svetovno praizvedbo Koltèsovega dela Dan umorov v zgodbi o Hamletu ali Müllerjev Kvartet, koprodukcija Mini teatra in Teatra ITD iz Zagreba. Po letu 1999 se je Robert Waltl uveljavil tudi kot režiser. Kot režiser in animator je med drugim ustvaril tudi prvo virtualno lutkovno predstavo na svetu, Palčico, v kateri se je podal na pot raziskovanja še povsem nejasnih in neodkritih polj gledališke, vizualne in intermedijske umetnosti. Značilen rokopis je ustvaril v enkratnih interpretacijah otroških pripovedi Hansa Christiana Andersena, Ivane Brlić-Mažuranić, Enesa Kiševića, Andreja Rozmana Roze, Karla Čapka, Josipa Ribičiča, Nine Mitrović. Vse njegove projekte odlikuje subtilna sinteza sodobne glasbe (hip-hop, rap, elektronika), scenografije in luči ter bogatih kostumov.

Iz kritik

»Ključne naloge je v svojem zahtevnem uprizoritvenem načrtu Waltl zaupal študentom 3. Letnika dramske igre na AGRFT (Nika Rozman, Peter Harl in Anže Zevnik), ki so z discipliniranim in zanesljivim igralskim preigravanjem številnih vlog iz živalskega (in človeškega) sveta, zgledno govorico telesne izraznosti in animacije ter natančno izvedbo številnih premen prizorišč komedijantsko tekoče, sproščeno in radoživo uprizorili univerzalno pomenljivo Andersenovo pravljico. Ob njej in z njo so zelo čarobno in samoironično oživili tudi svojo trenutno aktualno osebno življenjsko zgodbo treh mladih odrskih umentikov (še negotovih račkov) na pragu samostojne umetniške poti (do samozavesti očarljivih labodov).«Slavko Pezdir, Delo, 18.4.2008

»Igralski trio (Zevnik, Rozman, Harl), ki je povrh vsega izjemno uigran, namreč uprizarja lutkovno predstavo v bistvu tako rekoč brez lutk v klasičnem smislu oziroma s pravzaprav najbolj klasičnimi, najbolj pristnimi ali najbolj pravimi ročnimi lutkami, ki so – same »gole« roke nastopajočih! Pri tem sta najpomembnejši izredna domišljija in z njo povezana skrajna natančnost gibanja (dejansko že kar animacije!) rok, kakor tudi celotnih teles, da prepričljivo oživijo zgodbo Grdega račka. Skratka, čeprav je uprizorjena brez tako imenovanih klasičnih lutk, je to nedvomno ena najbolj lutkovnih uprizoritev, navdušujoče zaznamovana z dobesedno ročno (in telesno) lutkovnostjo.«Uroš Smasek, Večer, 22.5.2008

» … A čeprav je to klasična pravljična stvaritev slovitega H.C. Andersena, jo je režiser Robert Waltl uprizoril presenetljivo izvirno in dognano.«Uroš Smasek, Večer, 22.5.2008

Festivali in nagrade

11. mednarodni festivala lutkovnih gledališč EUROFEST 2009, Slupsk, Poljska, maj 2009 (nagrada strokovne žirije za predstavo in nagrade otroške publike),

Svetovni festival lutkovne umetnosti Praga, Češka, maj 2009 (posebna nagrada stokovne komisije Robertu Waltlu za sodobno lutkovno dramaturgijo v predstavi),

Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, 2009;

Mednarodni lutkovni festival Ieper, Belgija, 2009;

Mednarodni festival gledališč za otroke Banja Luka, Bosna in Hercegovina, 2009;

13. festival Zlata paličica Ljubljana (nagrada za najboljšega režiserja Robertu Waltlu)

Nagrada 17. Mednarodnega festivala otroškega gledališča v Subotici igralcem Niki Rozman, Anžetu Zevniku in Petru Harlu za igralsko animatorsko mojstrovino.

 

Sponzor predstave:
Poštna Banka Slovenije d.d. - www.pbs.si

PBS