Sledite nam

Sledite nam na facebooku Sledite nam na twitterju

Želite biti obveščeni o programu in novostih?

Vnesite svoj e-poštni naslov:

Obstoječi uporabniki: prijava

V torek 19. avgusta na Ljubljanskem gradu začetek 9. Festivala srednjeveške in renesančne glasbe

Torek, 19. avgusta 2008, ob 20.00, Stanovska dvorana na Ljubljanskem gradu

 

SANTENAY

Nemčija, Francija, Romunija, Izrael

 

Julla Schmidt glas, portativ

Élodie Wiemer kljunaste flavte

Szílárd Czereji viella

Orí Harmelin lutnja

 

»En ce gracïeux tamps«

Posvetna glasba iz obdobja ars nova in ars subtilior

 

 

v okviru 9. Festivala srednjeveške in renesančne glasbe Ljubljana in 26. Festivala Radovljica
vstopnina: 14 eur, za študente in upokojence 11 eur
  

koncert snema Radio Slovenija

 

Ansambel Santenay

 

Štirje glasbeniki štirih narodnosti smo se spoznali spomladi 2004 na Inštitutu za staro glasbo Visoke šole za glasbo Trossingen (Nemčija). Kmalu smo ugotovili, da nas povezuje skupni jezik in zanimanje za polifonijo poznega srednjega veka. Ta repertoar izraža najgloblja človeška čustva na delikaten, poetičen način, ki ga po našem mnenju skladateljem poznejših obdobij ni uspelo preseči. Med skupno igro smo razvili osebni jezik in odnos do te čudovite glasbe, ki izvajalcem kljub svoji kompleksnosti pušča veliko svobode.

 

Pri približevanju izvirnemu zvočnemu svetu nam pomagajo instrumenti, rekonstruirani na podlagi srednjeveških upodobitev. Veliko nam pomeni razumevanje poznosrednjeveške glasbene govorice, ki je večini današnjih klasičnih glasbenikov tuja. Podobno kakor pri sodobnih skladbah, ki uporabljajo povsem nov glasbeni jezik, moramo postopoma dešifrirati notni zapis ter počasi odkrivati bistvo vsake skladbe in njen pomen.

 

Ansambel smo poimenovali po burgundskem gradu Santenay, ki je bil rezidenca vladarjev od 11. do 16. stoletja, in velja za simbol kulture na burgundskem dvoru. V 14. stoletju je pripadal Filipu Drznemu, sinu francoskega kralja Janeza Dobrega in prvemu Burgundskemu vojvodi. Okolica gradu danes slovi po svojih odličnih vinih.

 

Julla Schmidt je svoje glasbeno izobraževanje začela v pevskem razredu Tanje d’Althann na Bavarski akademiji za glasbo. Med letoma 2000 in 2003 je študirala solopetje pri Friederju Langu in staro glasbo pri Michaelu Eberthu in Hartwigu Grothu na Konservatoriju Richarda Straussa v Münchnu. Študij je nadaljevala pri Richardu Wistreichu in Christianu Hilzu na Visoki šoli za glasbo Trossingen. Z raznimi ansambli za staro glasbo nastopa po vsej Evropi.

 

Élodie Wiemer se je začela učiti kljunasto flavto pri sedmih letih pri Jeanu Denisu na konservatoriju mesta Gap v Franciji. Med letoma 1997 in 2001 je študirala muzikologijo na univerzi v mestu Aix-en-Provence in staro glasbo na Konservatoriju Dariusa Milhauda in tam diplomirala v razredu Sabine Weill. Leta je 2005 z odliko končala študij kljunaste flavte pri Keesu Boekeju in Carstnu Eckertu na Visoki šoli za glasbo Trossingen.

 

Szílárd Chereji se je pri devetih letih začel učiti kontrabas. Med letoma 1994 in 1999 je ta instrument študiral na Transilvanski univerzi v Brasovu (Romunija) in tam diplomiral z odliko. Leta 2002 je začel študirati violo da gamba na Univerzi za umetnosti v avstrijskem Gradcu in študij nadaljeval na Visoki šoli za glasbo Trossingen. Veliko nastopa kot član znanih ansamblov za staro glasbo, kot so L'Arpeggiata, Armonico Tributo Austria, Cristofori, Ensemble Kapsberger, Musica Historica Budapest in Norveški komorni orkester.

 

Orí Harmelin je študiral gledališko igro v šoli za umetnosti Reut v Haifi in se pri petnajstih letih začel učiti klasično kitaro pri Boazu Pelegu in kompozicijo pri Haimu Permontu, Danniju Akivi in Yinaamu Lifu na Visoki šoli za umetnosti WIZO v Haifi. Leta 1999 je z odliko diplomiral, nato pa je študiral še lutnjo pri Isidoru Roytmanu in kompozicijo pri Ariu Shapiri. Od leta 2003 študira lutnjo pri Rolfu Lislevandu na Visoki šoli za glasbo Trossingen.

 

»En ce gracïeux tamps«

 

V programu En ce gracïeux tamps spremljamo razvoj francoskega kurtoaznega chansona, od edinstvenih skladb Guillauma de Machauta iz obdobja ars nova, ekskurza k madrigalom skladatelja italijanskega trecenta Niccolòja da Peruggia, preko fascinantnih skladateljev obdobja ars subtilior, kot so Borlet, Solage in Jacob de Senleches, do velikih predstavnikov burgundskega chansona Guillauma Dufayja in Gillesa Binchoisa. Machaut, ki ni bil le izjemen skladatelj, temveč tudi izvrsten pesnik, je navdihnil mnoge skladatelje poznejših desetletij. Njegov vpliv je posebej razviden pri razvoju oblik formes fixes: rondeauja, virelaija in balade. Italijanski madrigali Niccolòja da Perugia nam razkrivajo svet, v katerem nič ni tako, kakor se zdi na prvi pogled. Zgoraj je spodaj, črno je belo in nič ni nemogoče. Glasba obdobja ars subtilior nas vedno znova preseneča s domiselno in nenavadno obravnavo ritmičnih in melodičnih elementov. V zapleteni polifoniji Dufayjevih in Binchoisovih skladb občudujemo prelepe melodične linije. Skozi vso tradicijo francoskega kurtoaznega chansona so kompozicijski elementi vseskozi podrejeni poeziji. Pri doživljanju te glasbe se nam odpre popolnoma nov svet in v njem se nas kljub kompleksnemu glasbenemu jeziku dotaknejo pristna čustva, ki jih izražajo skladbe.