Režiser:
Robert Waltl

Igrajo:
Vesna Zornik / Ajda Smrekar, Violeta Tomič / Maruša Majer / Lea Menard, Tadej Pišek / Marko Ujc, Svetlana Makarovič, Ljerka Belak in Robert Waltl

Avtorja vizualne podobe:
SON:da (Metka Golec in Miha Horvat)

Kostumografinja:
Ana Savić Gecan

Glasbenika:
Mitja Vrhovnik Smrekar in Svetlana Makarovič

Koreografinja:
Natalija Manojlović

Lektorica:
Mateja Dermelj

Vodja tehnikov:
Tilen Vipotnik

Tehnični vodji:
Tilen Vipotnik in Rosana Knavs

Tehnična ekipa:
Tilen Vipotnik in Anže Kreč

Fotograf:
Miha Fras

Premiera:
28. januar 2011, Mini teater
 
Predstava traja 35 minut
27. nov
Torek
10:00
Križevniška 1
Zakupljeno
28. nov
Sreda
10:00
Križevniška 1
Zakupljeno
29. nov
Četrtek
10:00
Križevniška 1
Zakupljeno
28. feb
Četrtek
17:00
9. mar
Sobota
11:00

O predstavi

Sapramiška pozno jeseni stoji pred svojo razmajano kočico in Regica ji prigovarja, da je skrajni čas za popravilo hišice, sicer ne bo zdržala zime, ampak Sapramiška je ne posluša. Pa zažvižga veter in snežni metež podre Sapramiškino hišico … Druge živali svoji sosedi očitajo, zakaj ni prej poskrbela za svoje domovanje, trmasta Sapramiška pa noče poslušati očitkov, raje leže na sneg in si želi le še umreti.

Žaba Regica ji pove, da je vsak svoje sreče kovač, in jo prepriča, naj se po srečo odpravi h kovaču. Sapramiška se poda na pot in kovač ji pomaga skovati srčece, ki ga ima Sapramiška za svojo srečo.

Na poti domov se ji dogajajo neprijetne stvari, vendar je prepričana, da ima srečo, saj bi lahko bilo še dosti huje. In ko se približa domu, vidi, da so ji gozdni prijatelji popravili hišico. 'Kakšna sreča, da imam srečo,' si reče.

O avtorici

Svetlana Makarovič je vodilna slovenska pisateljica pravljic za otroke. Diplomirala je na AGRTF in bila najprej gledališka igralka. Leta 1970 je postala svobodna književnica.

Napisala je vrsto pesniških in proznih del, uveljavila pa se je tudi z radijskimi in lutkovnimi igrami za otroke. Njena poezija za odrasle je temačna, njena dela za otroke pa izžarevajo radost, domišljijo in humor.

V svojih proznih delih za otroke je oblikovala samosvoj slog; v njih nastopajo živali s posebnimi imeni in premišljenimi značaji, pogost je arhetipski motiv odhoda od doma. Pravljic ne piše samo za otroke, temveč tudi za odrasle, ki so ohranili otroškost, a niso otročji.

Za pesniški list Vojskin čas je leta 1975 prejela Levstikovo nagrado in leta 1976 nagrado Prešernovega sklada. Leta 1994 je bila uvrščena na častni seznam Mednarodna zveze za mladinsko književnost IBBY, v letih 1998 in 2000 pa je bila nominirana za ugledno Andersenovo nagrado.