Avtor:
Jean Cocteau

Koncept in režija:
Zoltán Balázs

Igrajo:
Vesna Kuzmić, Ana Urbanc, Jernej Čampelj, Robert Korošec, Rok Kunaver, Tadej Pišek in Marko Ujc

Dramaturgija:
Judit Góczán

Scenografija in kostumografija:
Ana Savić Gecan

Vodja predstave:
Sylvia Huszár

Asistent režiserja:
David Cerar

Tehnična ekipa:
Tilen Vipotnik, David Cerar in Anže Kreč

Koprodukcija:
Mini teater in gledališče Maladype Theater Budimpešta

Premiera:
Marec 2012

Predstava traja 60 minut

Predstava za odrasle, študente in dijake v angleškem jeziku

Pri hostesah je na voljo slovenski prevod

Nova postdramska predstava Mini teatra, uvrščena med 12 tekmovalnih predstav in med predstave Showcasa 47. Festivala Borštnikovo srečanje ter nominiranka Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v sezoni 2011/12.

Zadnja leta na Borštnikovem srečanju svojo nagrado podeljuje tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ki bo letos že četrtič podelilo nagrado za najboljšo uprizoritev v minuli sezoni. Kritiki in teatrologi so za najboljšo gledališko uprizoritev v sezoni 2011/2012 nominirali tudi predstavo Tristan in Izolda Mini teatra.

O predstavi

Zgodba Tristana in Izolde je nenehna fluktuacija med življenjem in smrtjo, sanjami in resničnostjo - njuna ljubezen je krhka izkušnja trenutne večnosti. Ravnotežje med vsakdanjim in eteričnim, med dejanskim in abstraktnim. Eno telo. Dve srci, ki bijeta kot eno. Refleksija duš dvojčic. Njuna zgodba predstavlja priložnost izpolnitve obljube iz Raja … Kaj točno je torej razdejalo ta svet?

Predstava Zoltána Balázsa v Mini teatru išče odgovor na to vprašanje. Z raziskovanjem občutljivega ravnovesja odnosa med moškim in žensko ter z nevsakdanjimi sredstvi.

Režiserjevo in igralsko raziskovanje občutljivega ravnovesja odnosa med moškim in žensko z nevsakdanjimi sredstvi bo zato v ljubezenski zgodbi večnih ljubimcev, ki izniči vse težave današnjega sveta, odstrani verske in socialne predsodke ter v boju za osebno srečo (iz)briše meje konvencionalnosti, v novi postdramski predstavi Mini teatra odrasle, študente in dijake brez dvoma navduševalo tudi v prihodnje.

O režiserju

Zoltán Balázs, igralec in režiser, se je rodil leta 1977 v mestu Cluj Napoca v Romuniji. Diplomiral je kot igralec in režiser na Univerzi za gledališče in filmsko umetnost v Budimpešti. Sodeloval je v mnogih tujih delavnicah, med njimi delavnici Vasilyeva in Jozsefa Nagya v Avignonu. Učil se je od Roberta Wilsona v Parizu ter zaključil tudi režijski tečaj Evropske gledališke zveze v Stuttgartu. Med njegove najpomembnejše uprizoritve sodijo: Šola za muflone Michela de Ghelderodeja, Črni Jeana Geneta, Empedocles Friedricha Hölderlina, Pelléas in Mélisanda Mauricea Maeterlincka, Leonce in Lena Georga Büchnera, Faust I-II. J.W. Goetheja, Platonov A.P. Chekhova in Dantejev Pekel.

Balázs skuša skozi svoje uprizoritve občinstvu ponuditi zgoščeno in kompleksno gledališko izkušnjo, takšno, ki nagovarja čustva in čute, medtem ko sceno, gibanje in glasbo postavlja na isto raven besedilom. Po svoji zadnji premieri Kot labod po zgodbi P.I. Čajkovskega leta 2011 v letu 2012 deluje predvsem v lastnem teatru Maladype v Budimpešti, katerega umetniški vodja je že od leta 2001 ter se obenem pripravlja tudi na novo predstavo Don Carlos/Egmont F. Schillerja in J.W. Goetheja, v sklopu projekta »Puppet Nomad Academy 2«, ki ga podpira EU (EACEA), pa je v koprodukciji in partnerstvu z Mini teatrom pripravil tudi novo postdramsko predstavo - zgodbo Tristana in Izolde

Iz kritik

»Predstavam, uvrščenim na letošnji festival, gre bolj kot za zgodbe, za moč gledališkega izraza /…/ s svojo sodobnostjo, razvitostjo in kompleksnostjo še utrjujejo vtis, da gledališki medij na Slovenskem ni v povojih.« mag. Primož Jesenko, selektor 47. FSB

»Uprizoritev, polna drobnih in inteligentnih rešitev, estetskih dolivov in skrivnostne, racionalno neujemljive ambivalentnosti (scenografija in kostumografija Ane Savić Gecan) je izlet v skrajno avtorski pogled ljubezenskega diskurza Tristana in Izolde, ki se povsem legitimno izolira od linearnih postopkov.« Zala Dobovšek, Delo, 12.4.2012

»Pri interpretiranju mitološko zgodbo Tristana in Izolde režiser radikalno skrajša, očisti obrobnih situacij in stranskih likov, tudi konkretnejših zgodovinskih referenc in tradicij upodabljanja. Jedrna napetost je usmerjena v ljubezenski trikotnik Izolde, Tristana in njegovega strica Marka Kornvalskega, torej v relacijsko zožan in večkratno pregneten čustveni teritorij. Krčenje dialogov na osnovni, najnujnejši pomen razširi prostor dodatnim kodom - neprekinjenemu koreografiranemu gibanju, simbolni govorici in scenskemu minimalizmu.« Zala Dobovšek, Delo, 12.4.2012

Gostovanja

Univerza za gledališko in filmsko umetnost v Budimpešti, Madžarska; Maj 2013