Sledite nam

Sledite nam na facebooku Sledite nam na twitterju

Želite biti obveščeni o programu in novostih?

Vnesite svoj e-poštni naslov:

Obstoječi uporabniki: prijava

»Ni samo čudovit in zanimiv, ampak tudi zelo pomemben film današnjega časa.« Alian Badio

Udi Aloni, izraelski Američan, ki se večinoma ukvarja z večnim izraelsko-palestinskim sporom, je posnel svoj drugi dokumentarec z naslovom Lokalni angel.

Lokalni angel je dokumentarec o izvornih vzrokih in sodobnih nasprotjih palestinsko-izraelskega konflikta, kateremu, po mnenju filma, še kmalu ne bo konec. S filmom počasi izvemo tudi celotno življenje Udija Alonija, ki se trudi razumeti vso politično in versko ozadje tega spora, kar podeduje tudi po svoji mami Shulamit Aloni, ki je ustanovila Izraelsko gibanje za človekove pravice (Israeli Civil Rights Movement) in je vodilna mirovna aktivistka na tem področju.

Film se začne s hitrimi prikazi vsakodnevnega dogajanja v New Yorku, ki predstavlja nekakšno velesilo in mesto, kjer kljub številnim različnim narodom in različnim verskim skupnostim živi kolikor toliko v miru in spravi. Po tem prikazovanju NY, kjer vidimo vse mogoče raznolikosti na enem mestu, se kader prestavi 9150 km na področje Izraela, koder je vse obratno. Spet vidimo veliko raznolikih narodov, a za spremembo od NY v nesožitju. In ravno s tem se ubada Udi Aloni, kako je mogoče, da so take razlike med tema dvema mestoma. Ves čas se sprašuje kam sodi, v NY ali v Izrael. Uničenje, ki ga je prinesel 11. septembra z napadom na Svetovni trgovinski center (WTC), enega izmed temeljev kapitalizma, je Alonija izredno pretreslo in odločil se je vrniti v Izrael, kjer je posnel večino filma.

Film ni samo preplet pričevanj in dejstev, ampak vsebuje poezijo, glasbo in podobe, ki so hkrati lepe in grozljive in te naenkrat lahko globoko pretresejo in ti, dajo misliti. Izraelci naj bi odpustili Palestincem in obratno, na tem temelji cel film, a hkrati poudari, da je to skoraj nemogoče. V filmu spoznamo več različnih glasbenih zvrsti in skupin, ki z glasbo opisujejo stanje v Izraelu. Med drugim spoznamo reparsko skupino DAM, ki se imajo za miroljubne teroriste ter z glasbo odslikavajo  pomembnost in težavo, ki vlada.  

Dokumentarec kot tak se nikoli ne opredeli za nobeno stran, a ostaja zvest temu, ne glede na vse, da si vsi želimo samo mir.

Proti zaključku film ponudi več različnih slik in posnetkov napadov na tem področju, ki samo dokazujejo, kako daleč od sprave je ta za mnoge sveti kraj in z vsakim napadom samo zadane hujše in globje rane v tem SVETEM sporu.

Film kljub temu, da je bil premierno predstavljen že leta 2002, še danes ostaja aktualen in še dolgo bo. Film je pomemben prikaz razmer na vseh področjih, saj s svojo globino in intelektualnostjo, zahteva pozornost gledalca od začetka do udarnega konca. Praktično vse pomembnosti, ki so potrebne, so postavljene v 70 minut, kar je idealna dolžina dokumentarca, a za mnogi gledalce se film ne konča z napisi nastopajočih, ampak po odhodu iz dvorane, še dolgo ostaja v naši notranji zavesti.

Udi se na koncu odloči, da spada v NY, kajti za njega je zgodba v Izraelu končana. Film se zaključi s prikazovanjem pokopališča na klifu nad morjem, v katerem je na eni strani pokopališče katoličanov, na drugi strani pa pokopališče judov. Med obema pokopališčema je je kip angela, ki loči in varuje levo stran od desne in obratno. Dolgo časa gledamo tega angela in človek se res zamisli, ali je res ta spor odvisen samo od nas Zemljanov in naših rok, ali bo v njem res potrebno, da bo posegla kakšna višja sila, ker sporu ni videti konca.

Film je eden najboljših dokumentarcev prejšnjega desetletja, ki prikaže razmere na tem področju in je mnogo več kot samo dokumentarec. To je dokumentarec, iz katerega se lahko marsikdo veliko nauči in spozna, da je mir temelj vsega, kar vlada na tem miru željnem svetu.

Jošt Brešar