Sledite nam

Sledite nam na facebooku Sledite nam na twitterju

Želite biti obveščeni o programu in novostih?

Vnesite svoj e-poštni naslov:

Obstoječi uporabniki: prijava

V Mini teatru gostuje Lutkovno gledališče Nebo s predstavo To je Ernest

V Mini teatru na ljubljanskem gradu, bomo v četrtek, 10. maja, in soboto, 12. maja, obakrat ob 17. uri, gostili Lutkovno gledališče Nebo z lutkovno predstavo za otroke To je Ernest, Mojce Osojnik. Ne zamudite poučne pripovedi o prijateljstvu med deklico Ano in mačkom Ernestom!

Mojca Osojnik TO JE ERNEST

lutkovna predstava za otroke

 

Izvedba: Lutkovno gledališče Nebo

Produkcija: FORUM Ljubljana, koprodukcija: Cankarjev dom

 

http://www.ljudmila.org/nebo/ernest/

 

Priredba in dramatizacija: Andrej Adamek, LG Nebo in Mojca Osojnik

Režija: Andrej Adamek

Likovna podoba: Mojca Osojnik in Andrej Štular

Glasba: Andrej Žibert

Scenografija: Maja Peterlin

Animacija: Andrej Štular in Petra Stare

Tehnologija lutk: Andrej Adamek

Produkcija: Forum Ljubljana, koprodukcija: Cankarjev dom

 

»To je Ernest« je topla pripoved o prijateljstvu med deklico Ano in mačkom Ernestom, ki se začne, ko nek večer Anin oče domov prinese do kože premočenega in prestrašenega mucka. Ernest, kakor ga poimenujejo, in Ana takoj začutita medsebojno naklonjenost in postaneta nerazdružljiv par. V skupnih doživetjih spoznavata eden drugega, svoje dobre lastnosti pa tudi slabosti. Ernest, ljubek a neukrotljiv maček, je vzrok mnogim nerodnim pripetljajem. Ti pa njunega prijateljstva ne prekinejo, temveč ga okrepijo in tako poudarijo pomembnost strpnosti do drugačnih in drugače mislečih.

 

 

O AVTORJIH:

Andrej Adamek je dejaven predvsem na področju režije lutkovnih predstav. Od leta 1991 je režiral več predstav: Kužek in muca (1991), Črviva zgodba (1992), Koko leva, koko desna (1998), Rokec na drugem koncu sveta (2002) in druge. Predstava Koko leva, koko desna je na mednarodnem festivalu PIF v Zagrebu leta 2001 prejela nagrado za animacijo in bila na Klemenčičevih dnevih leta 1999 nagrajena kot najboljša predstava. Poleg režije se posveča tudi pisanju glasbe za otroke, animaciji lutk in igri (dr. Škrat).

 

Mojca Osojnik, avtorica zgodbe To je Ernest., je slikarka in ilustratorka. Slikarstvo je študirala na ALU v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala, kot Fulbrightova štipendistka pa se je izpopolnjevala na CGU-Art v Los Angelesu.

To je Ernest je njena prva avtorska slikanica (1997). Sledile so ji še Hiša, ki bi rada imela sonce (2001), Polž Vladimir gre na štop (2003) in Kako je gnezdila sraka Sofija (2005). Za ilustracije je prejela številne nagrade in priznanja: Plaketa Hinka Smrekarja, 3. slovenski bienale ilustracije (1997), Osterreichische Kinder- und Jugendbuch Illustrationspreis (Avstrija, 1998), Plaketa Hinka Smrekarja, 4. slovenski bienale ilustracije (1999), Častno Priznanje BEIJ’01 (Japonska, 2001), Najlepša slovenska knjiga, 17. slovenski knjižni sejem (2001), Levstikova nagrada za izvirno avtorsko slikanico Hiša, ki bi rada imela sonce (2003).

 

Andrej Žibert je multiinštrumentalist in glasbeni producent. Sodeloval je s skupinami Kapela la Chateliere, s sekstetom Pavel Vlasov, s triom Kučma, nastopal pa tudi s kvartetom Enzo Fabiani. Napisal je glasbo za več kot 20 gledaliških in lutkovnih predstav in kot glasbenik sodeloval s Šentjakobskim gledališčem, z združenim ŠILA gledališčem, z Lutkovnim gledališčem Koruzno zrno, z Lutkovno skupino Uš in drugimi.

 

Andrej Štular je dejaven na več umetniških področjih. Poleg ilustracije, stripa, kiparstva, slikarstva, fotografije ter filma in videa se ukvarja še z oblikovanjem lutk in scenografije. Leta 1997 je ustanovil produkcijo Laute, ki se posveča kratkim in animiranim filmom. Leta 2000 je izšel njegov samostojni album Lustri. Oblikoval je lutke in scenografijo za predstavo Andreja Rozmana Roze Balon velikon (2002), napisal izvirno besedilo, oblikoval luke in scenografijo ter režiral predstave Zgodba o Francetu (2003), Mesto (2002) in Kons 5 (2004).

Petra Stare je ustvarjalka, ki v svojem delu posega na področja oblikovanja lutk, animacije in režije. Z lutkami se ukvarja tudi s teoretičnega vidika. Je raziskovalka tradicionalnih lutkovnih tehnik in zgodovine lutkarstva. Posveča se tudi pedagoškemu delu in vodi lutkovne delavnice za otroke.

Do sedaj je kot režiserka, oblikovalka likovne podobe in animatorka ustvarila več lutkovnih predstav: Soba (2001), Krilčica (2003), Izbira (2003) in Saj ni res pa je (2005). Za predstavo Izbira je leta 2003 na mednarodnem Lutkovnem pristanu Maribor prejela nagrado za režijski koncept in izvedbo.

 

Lutkovno gledališče Nebo

Lutkovno gledališče Nebo je v obdobju 2001- 2005 realiziralo več predstav za otroke in za odrasle: Soba (2001), Mesto (2002), Krilčica (2003), Izbira (2003), Zgodba o Francetu (2003), Kons 5 (2004), Saj ni res, pa je (2005).  V svojih predstavah se ustvarjalci Lutkovnega gledališča Nebo svojih projektov lotevajo na samosvoj način. V njih pogosto vključuje različne medije in raziskujejo njihovo součinkova