Sledite nam

Sledite nam na facebooku Sledite nam na twitterju

Želite biti obveščeni o programu in novostih?

Vnesite svoj e-poštni naslov:

Obstoječi uporabniki: prijava

Krstna uprizoritev lutkovne predstave Take ljudske

LG Nebo: Take ljudske

www.ljudmila.org/nebo

 

izvedba: Lutkovno gledališče Nebo

produkcija: Forum Ljubljana & Mini teater

 

režija: Andrej Adamek

dramaturgija: Petra Stare

likovna zasnova: Andrej Štular

glasba: Peter Kus

kostumografija: Mateja Šušteršič

 

Premiera: pet., 20. okt., ob 19.00, v Mini teatru na ljubljanskem gradu

Predstava je primerna za starejše od 3 let. Dolžina: 40 minut.


Predstava Take ljudske je lutkovna predstava, ki ni namenjena le najmlajšim - v njej bodo našli marsikaj zase tudi mnogo starejši gledalci. Gre za preplet ljudske pripovedke Zajec dela za lisico, pregovorov in starih modrosti ter pesmi po vzoru tradicionalnih melodij, izvedenih s pomočjo preprostih zvočil. V predstavi se živali obnašajo kot ljudje: spijo, jejo in kuhajo kavo, sadijo, obdelujejo zemljo, pobirajo pridelek in krmijo kokoši; ene so delavne in vztrajne, druge pa se napornemu delu vselej izognejo in svoje življenje raje organizirajo tako, da drugi delajo zanje. Kdo je na koncu na boljšem, presodite sami.

 

Lutkovno gledališče Nebo deluje od leta 2001. Prve predstave so ustvarjalci namenili odraslim in mladini, v zadnjih letih pa se poleg večmedijskih in eksperimentalnih projektov lotevajo tudi otroških predstav. Od leta 2003 nastajajo njihove produkcije v sodelovanju s Forumom Ljubljana: Zgodba o Francetu, To je Ernest (koprodukcija Cankarjev dom), Take ljudske (koprodukcija Mini teater).

 

O AVTORJIH:

 

Andrej Adamek je dejaven predvsem na področju režije lutkovnih predstav. Od leta 1991 je režiral več predstav: Kužek in muca (1991), Črviva zgodba (1992), Koko leva, koko desna (1998), Rokec na drugem koncu sveta (2002), To je Ernest (2005) in druge. Predstava Koko leva, koko desna je na mednarodnem festivalu PIF v Zagrebu leta 2001 prejela nagrado za animacijo in bila na Klemenčičevih dnevih leta 1999 nagrajena kot najboljša predstava. Poleg režije se posveča tudi pisanju glasbe za otroke, animaciji lutk in igri (dr. Škrat).

 

Peter Kus je skladatelj glasbe za gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filmske glasbe. V zadnjem času ustvarja avtorske predstave, v katerih raziskuje območje, kjer se križata področji javnega izvajanja glasbe in gledališča – kjer koncert postane gledališka predstava in kjer gledališče zaživi s pomočjo glasbenih elementov. Prvi rezultat tega dela je bila predstava Črna kuhna (produkcija Mini teater, 2004), druga pa glasbeni performans za otroke Glas (produkcija KD Priden možic, 2005). Poleg dela na področju scenskih umetnosti deluje tudi kot instrumentalist-pihalec (glasbe skupine Tolovaj Mataj, Pavel Vlasov sekstet, Kapela la Chateliere in Trio Kučma).


Mateja Šušteršič se slabo desetletje ukvarja z lutkovnim medijem. Kot lutkovna tehnologinja sodeluje največ z lutkovnim gledališčem Fru-Fru, v lutkovni skupini Sirova luknjica pa deluje tudi kot animatorka animatorka. Sodelovala je tudi s pesnikom in performerjem Andrejem Rozmanom - Rozo, izvaja pa tudi različne otroške projekte, ustvarjalne delavnice ter oblikuje kostume za lutkovne in druge prireditve.

 

Andrej Štular je dejaven na več umetniških področjih. Poleg ilustracije, stripa, kiparstva, slikarstva, fotografije ter filma in videa se ukvarja še z oblikovanjem lutk in scenografije ter animacijo. Leta 1997 je ustanovil produkcijo Laute, ki se posveča kratkim in animiranim filmom. Leta 2000 je izšel njegov samostojni album Lustri. Oblikoval je lutke in scenografijo za predstavo Andreja Rozmana Roze Balon velikon (2002), napisal izvirno besedilo, oblikoval luke in scenografijo ter režiral predstave Zgodba o Francetu (2003), Mesto (2002), Kons 5 (2004), pri lanskoletni predstavi To je Ernest pa je sodeloval pri dramatizaciji, kot sooblikovalec likovne podobe in animator.

 

Petra Stare je ustvarjalka, ki v svojem delu posega na področja oblikovanja lutk, animacije in režije. Z lutkami se ukvarja tudi s teoretičnega vidika. Je raziskovalka tradicionalnih lutkovnih tehnik in zgodovine lutkarstva. Posveča se tudi pedagoškemu delu in vodi lutkovne delavnice za otroke.

Do sedaj je kot režiserka, oblikovalka likovne podobe in animatorka soustvarila več lutkovnih predstav: Soba (2001), Krilčica (2003), Izbira (2003), Saj ni res pa je (2005) in To je Ernest. Za predstavo Izbira je leta 2003 na mednarodnem Lutkovnem pristanu Maribor prejela nagrado za režijski koncept in izvedbo.