Sledite nam

Sledite nam na facebooku Sledite nam na twitterju

Želite biti obveščeni o programu in novostih?

Vnesite svoj e-poštni naslov:

Obstoječi uporabniki: prijava

Mednarodna poslanica ob svetovnem dnevu gledališča

Mednarodna poslanica ob svetovnem dnevu gledališča 2007

 

Ljubezene do čarobnega svetà gledališča, sem odkril že v svojih mladih letih, ko sem se takoj v začetnem obdobju svojega študija kot avtor, režiser in igralec nadvušil za gledališče. Bili so to spontani začetki in sem jih pojmoval zgolj kot šolsko dejavnost, ki bogati duha in razum. Pravega bistva gledališča pa sem se zavedel šele, ko sem se lotil pisanja, režije in interpretacije nekega gledališkega dela s politično vsebino, ki je pri takratnih oblasteh izzvala táko jezo, da so zasegli vse, kar je bilo možno odnesti in pred mojimi očmi zaprli gledališče.  Vendar pa duh gledališča, ki me je že obvladoval, ob soočenju s spektaklom oboroženih vojakov ni imel več druge izbire, kakor da se je zatekel v mojo zavest, kjer se je tudi zasidral. Tako sem spoznal silno moč gledališča zlasti v soočanju s tistimi, ki ne priznavajo mnenja drugega. Takrat sem se neizpodbitno zavedel resne in pomembne vloge, ki jo gledališče zmore odigrati v življenju narodov.

Ko sem v času svojega univerzitetnega študija v Kairu vpijal vse, kar sem našel napisanega o gledališču in si ogledoval najrazličnejše predstave, je duh gledališča prodiral vse globlje in globlje v mojo zavest, kjer je tudi dokončno pognal korenine. In to gledališko ozaveščanje se je nadaljevalo tudi kasneje, ko sem se gledališču posvečal s širšega stališča.

Ob branju o gledališki umetnosti od antične Grčije pa do danes sem odkril skrite čare gledališča, ki zmore prodreti v globine človeške duše in razkriti njene skrivnosti. Zato se je globoko v meni ugnezdilo prepričanje, da gledališče lahko postane dejavnik povezovanja med  ljudmi in da je skozi gledališče možno širiti mir in prijateljstvo in odpirati možnosti za dialog med narodi ne glede na raso, bravo ali vero. Dojel sem, da moramo sprejeti Drugega takšnega, kakršen je in spoznal, da samo dobrota združuje ljudi, zlo pa jih razdvaja. Če je bistvo gledališča v boju med dobrim in zlim, tudi zdrav človekov  razum teži k dobroti.

Vojne, ki že od nekdaj pretresajo človeštvo, izhajajo iz zlohotnih vzgibov, ki ne spoštujejo lepote. Lepota pa ni v nobeni drugi umetnosti tako popolna, kot je v gledališču, ki združuje vse umetniške zvrsti. Tisti, ki ne zmore uživati v lepoti, ne more dojeti vrednosti življenja, gledališče pa je življenje sámo.

Danes je obveza nas vseh, da se  upiramo nesmiselnim vojnam v vseh njihovih oblikah; da se upiramo dogmatskim razdorom, ki mimo moralnih zadržkov vesti podžigajo spektakularno izvajanje nasilja in slepih pobojev, in grozijo da bodo preplavili cel planet, kar povzroča nepremostljive razlike med naraščajočim bogastvom in črno revščino na ogroženih območjih  endemičnih epidemij, ko bi se vendar morali spopadati s problemi opustošenja in  suše! Vse to se dogaja zaradi ne-možnosti resničnega dialoga med nami, da bi na svetu, v katerem živimo, ustvarili boljše življenje.

Prijatelji gledališča! Na našem planetu razsaja nevihta z divjimi vrtinci dvomov in nezaupanja, grozi nam z mrkom, ki nam bo zastrl jasen pogled na stvari. Naši glasovi se dušujo in zaradi silovitega hrupa okrog nas in delitev, ki ločijo narode, ne morejo doseči ušes drugih ljudi. Ko ne bi bilo gledališča, čigar bistvo je dialog, bi nas ta nevihta lahko zaslepila in razbila, tako da ne bi več vedeli drug za drugega. Moramo se torej postaviti po robu tistim, ki hočejo s fanfarami sprožiti te nevihte, a ne zato da bi jih uničili, pač pa se moramo oddaljiti od teh onesnaženih področij in vse naše napore skozi povezovanje usmeriti v vzpostavitev prijateljskih odnosov s tistimi, ki se zavzemajo za bratstvo med ljudmi.

Ljudje smo zapisani minljivosti, gledališče pa je večno, kot je večno življenje.

 

Sultan bin Mohammed Al Qasimi

Član Vrhovnega Svèta Združenih arabskih emiratov in guverner mesta Sharjah

 

 (Iz francoščine prevedla Alenka Pirjevec)