Mini teater v Matanzasu - lutkovni prestolnici Kube

Mini teater bo 20. in 22. aprila 2008 gostoval na 8. mednarodnem lutkovnem festivalu Matanzas na Kubi. V tekmovalnem programu, po izboru gospoda Renéja Fernández Santane, predsednika organizacijskega komiteja letošnjega festivala, se bo dvakrat, enkrat odraslemu in drugič otroškemu občinstvu, predstavila tudi festivalska in največkrat nagrajena predstava Mini teatra, Puškinova Pravljica o carju Saltanu. Organizatorja festivala Teatro Papalote in mestna oblast v Matanzasu s podporo kubanskega Ministrstva za kulturo že vrsto let dokazujeta, da gre za najbolj odmeven in obiskan lutkovni festival v osrednji Ameriki. Letošnji traja od 19. do 27 aprila. Mesto Matanzas, nedaleč od glavnega mesta Havane, pa glede na bogato lutkovno tradicijo proglasili za lutkovno prestolnico Kube.

Igrano-lutkovno predstavo, ki je nastala v produkciji Mini teatra, Ljubljana, Novega kazališta, Zagreb in ARL Dubrovnik septembra 2004, je režiral Aleksandar Anurov, eden najbolj znanih ruskih igralcev in režiserjev. Za likovno zasnovo je poskrbela ruska scenografka Ana Viktorova, za glasbo Mitja Vrhovnik Smrekar, za kostume Ana Savić Gecan. V predstavi nastopajo vrhunski gledališki igralci, poleg Akire Hasegawe tudi Nataša Matjašec, nagrajenka Prešernovega sklada za leto 2005, in Milan Štefe, prejemnik priznanja ZDUS za igralske dosežke v letu 2004.

Pravljica o carju Saltanu pripoveduje o vladarju Saltanu, ki si izbere za ženo in mater svojega sina Gvidona najbolj iskreno in ambiciozno med tremi vrstnicami, a s tem sprosti zlo, porojeno iz nevoščljivosti obeh tekmic in caričine tašče Babaruhe. Tašča mlado mater in dečka prežene na odprto morje in ju prepusti negotovi usodi. Pravljica pripoveduje tudi o čudodelni naravi v podobi prijaznega vala, ki oba brodolomca reši na samotni otok, in dobroti očarljive labodke, ki Gvidonu svojemu junaškemu rešitelju pred jastrebom, skozi več čudežnih krogov pomaga do srečnega konca. Tam se labodka za junaškega kneza prelevi v prelepo nevesto.

S predstavo je Mini teater do sedaj  gostoval še na drugih pomembnih festivalih: Festival Valise Lomza, Poljska, 2005 (nagrada Nataši Matjašec za najboljo igralko festivala); festival MultiKids Dunaj 2005; Festival Bekescsaba, Madžarska, 2005; festival KukArt St. Petersburg, Rusija (diploma za podporo ruske kulturne tradicije); 3. bienale lutkovnih ustvarjalcev, Koper, Slovenija, 2005 (Grand prix nagrada za najboljšo predstavo v celoti); Mednarodni lutkovni festival LUTKE 2006, Ljubljana, Slovenija, 2006. Gostovanja sta omogočila Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.

Več informacij o festivalu na http://www.tallertiteres.cubaescena.cult.cu/

 

 

O predstavi so na Kubi zapisali:

Iz Slovenije prihaja car

Alessandra Santiesteban Rodríguez

 

Človek, željan kulturnega dogajanja in raznolikih svetov, bi se zaradi tišine gora, mogočnih Alp in srednjeveških mestec, ki zaznamujejo zelo kratko obalo, lahko počutil ujetega, kajti vse to in še več lahko popotnik sreča na svojem koraku po slovenski zemlji.

Mini teater prihaja tokrat med gledališčnike z vsega  sveta v Atenas de Cuba v času lutkovnega festivala. Vendar to ni njihov prvi obisk na otoku. Pred dvema letoma so debitirali z otroško predstavo Palčica ter z znano predstavo za odrasle Medeo material. Pravljica o carju Saltanu jemlje za izhodiščno točko zgodbo ruskega pisatelja Aleksandra Puškina. Vse od prve uprizoritve predstave pred nekaj leti je bila dobro sprejeta tako med občinstvom kot med kritiki. Leta 2005 pa je bila v domovini nagrajena z veliko nagrado 3. bienala slovenskih lutkovnih ustvarjalcev.

Aleksander Anurov, režiser predstave, je izvirno besedilo predelal, da je ustvaril zgodbo, kjer fantazija in spektakularnost odkrivata v gledalčevi domišljiji različna vesolja. Že sama vizualna podoba ploskih lutk pritegne gledalčevo pozornost in tako lahko ustvari svet, kjer princi najdejo ljubezen, kjer se labodi spremenijo v lepa dekleta in kjer zlobnim mačeham zaradi komarjevih pikov zateče obraz.

Čeprav se igra Nataše Matjašec, Milana Štefeta in Akire Hasegawa prepleta s pripovedjo zgodbe, ritem niti za trenutek ne pade. Posebno pozornost si zasluži skladnost zvočne podobe, plastičnost prizorov in čistost igre.

Občinstvo ostaja na nogah. Aplavzi so večni. Mesto in njegovi obiskovalci so neskončno hvaležni. Nimamo vsak dan sreče (velikokrat utopične), da bi doživeli tako dobro predstavo.