Sledite nam

Sledite nam na facebooku Sledite nam na twitterju

Želite biti obveščeni o programu in novostih?

Vnesite svoj e-poštni naslov:

Obstoječi uporabniki: prijava

Danes je svetovni dan lutk- letošnja Klemenčičeva nagrajenka naša sodelavka Breda Vintar Hrovatin, čestitamo

Obvestilo za javnost ob svetovnem dnevu lutk in 8o – letnici UNIMA!

 

Častitljiva okrogla obletnica svetovne in slovenske UNIMA in svetovni dan lutk, sta zagotovo prava priložnost, da se vsaj simbolno oddolžimo sopotnikom slovenskega lutkarstva, ki so sooblikovali bogato kulturno dediščino majhnega naroda. Na temelju odločitve Programskega odbora UNIME SLOVENIJA v sestavi Robert Waltl predsednik,in člani: Eka Vogelnik, Breda Varl, Jelena Sitar Cvetko,  Katja Povše in Silvan Omerzu, bomo na prireditvi 20. marca ob 20. uri v LGL, podelili Klemenčičevo nagrado kot najvišje priznanje na področju lutkarstva v Sloveniji, Pengovove nagrade za izjemen prispevek slovenskemu lutkarstvu in Priznanja ob 80 letnici UNIMA zaslužnim ustvarjalcem na področju lutkovne umetnosti.

Unima Slovenija je slovensko nacionalno društvo lutkarjev in prijateljev lutk in je sestavni del svetovne Unime, ustanovljene 20. maja leta 1929 v Pragi, pri ustanovitvi katere so sodelovali tudi slovenski lutkarji. V zgodovini te organizacije smo v Ljubljani tudi dvakrat organizirali njen kongres, 3. kongres UNIMA leta 1933  in 16. kongres leta1992.

UNIMA je ena najstarejših organizacij v gledališki umetnosti nasploh in od leta 1948 tudi članica UNESCA. Slovenci imamo tudi 3 častne člane svetovne UNIMA in sicer Milana Klemenčiča, Jožeta Pengova in od lanskega leta Edija Majarona.

Trenutno pa je med najbolj dejavnimi slovenskimi lutkarji v svetovni UNIMA Robert Waltl, ki je član komisije za svetovne festivale UNIMA.

Na 18. kongresu Unime leta 2000 v nemškem Magdeburgu smo sklenili, da naj lutkarji praznujejo svoj praznik in določili za svetovni dan lutk in lutkovne umetnosti 21. marec in s številnimi aktivnostmi ga od vsega začetka, od leta 2002, praznujemo tudi v Sloveniji.

V okviru letošnjih svečanosti ob svetovnem dnevu lutk, 21. marcu in ob 80-letnici UNIMA, bomo nagradili naše najpomembnejše lutkarje in ustvarjalce v lutkovni umetnosti ter se tako na prav poseben način zazrli v našo bogato preteklost in nazdravili prihodnosti.

V petek, 20. marca 2009, smo ob 20.uri na velikem odru LGL uprizorili znamenito ZVEZDICO ZASPANKO, ki jo je k ponovnemu odrskemu življenju obudil Matjaž Loboda. Vendar se nam bo predstavila tokrat malce drugače, tudi zato, ker so bili med nami gostje, ki zakulisja lutkovnih predstav ne poznajo. Temu hudomušno pravimo, da smo ZVEZDICO razgalili. Vendar vam zagotavljamo, da se ni zgodilo nič pogrošnega, četudi smo jo, gledano strokovno, malce »osiromašili«, a smo to storili samo tokrat, samo zaradi posebne priložnosti ter seveda s privoljenjem režiserja.

Častitljiva okrogla obletnica najstarejše in najpomembnejše svetovne lutkovne organizacije in praznik svetovnega lutkarstva, je zagotovo prava priložnost, da smo se vsaj simbolno oddolžili sopotnikom slovenskega lutkarstva, ki so sooblikovali bogato kulturno dediščino majhnega naroda.

Na temelju odločitve Programskega odbora UNIME SLOVENIJA smo na prireditvi podelili Klemenčičevo nagrado kot najvišje priznanje na področju lutkarstva v Sloveniji gospe Bredi Vintar Hrovatin.

Klemenčičevo nagrado so do sedaj prejeli ga. Mara Kralj, g. Peter Dougan, g. Nace Simončič in g. Ciril Jagodic.

Letos smo izjemno zaslužnim lutkarjem podelili tudi 5 Pengovovih nagrad za izjemen prispevek slovenskemu lutkarstvu in sicer: g. Ivici Bileku, ga. Anji Dolenc, g. Dušanu Hrovatinu, g. Črtu Škodlarju in g. Tinetu Varlu.

Priznanja ob 80 letnici UNIMA pa so prejeli :

1. Zlatko Bourek

2. Petra Caserman
3. Bojan Čebulj
4. Peter Dougan
5. Lučka Drolc
6. Agata Freyer
7. Karla Godič
8. Mara Kralj
9. Matjaž Loboda
10. Edi Majaron
11. Zdenko Majaron
12. Svetlana Makarovič
13  Frane Puntar
14. Cveto Sever
15. Ignacije Šunjić
16. Breda Varl
17. Nadja Vidmar
18. Vovk Božo
19. Danilo Vranc
20. Helena Šobar Zajc
21. Darka Čeh

 

V okviru letošnjega praznovanja smo slovenski lutkarji pripravili tudi več drugih aktivnosti, med drugim so v LGL na voljo brezplačne vstopnice za predstave 21.3., v Mini teatru pa bodo popusti na vstopnice za predstavo Mizica pogrni se 22.3. ob 17.uri, podarili pa bodo tudi večje število brezplačnih vstopnic otrokom iz socialno šibkejših družin, v LG J. Pengov v Dravljah bo brezplačna predstava Operacija IR 1 ali Peter Klepec, v soboto, 21. marca ob 11.00 dopoldan.

Presenečenje pa pripravljajo tudi v drugih slovenskih lutkovnih gledališčih.

SVETOVNI DAN LUTK

Mednarodno sporočila Petra Matáska – 21. Marec 2009

 

Resnična legenda

 

Dolga ognjena črta preseka prostor in izgine v globino vesolja. Znova se pojavi in spet izgine. To je Prometej z baklo v roki, ki v temi utrujeno išče tiste, ki bi jim jo lahko predal. Bakla v Prometejevi roki je pravzaprav Goreča lutka, darilo bogov, ki so poslali človeštvu svoj odsev, da jih ne bi pozabilo. Človeštvo jo je ponižno sprejelo, da bi pomnilo bogove, da bi ustvarjalo podobe in lastno spreminjajočo se odvisnost od njih. Vendar imamo težavo. Ne pretvarjajmo se, da ne opazimo zakona o ohranjanju energije. Če ga bomo spoštovali, bo snov Goreče lutke zgorela in se spremenila v pepel. Lutka k sreči gori, ne da bi prenehala obstajati, saj potuje skozi vero tistih, ki jo srečajo. Tako nastane reciklirana podoba bogov, opredmetena misel, ki jo ljudje oživljajo in ki osuplja z ognjem ter razsvetljuje prostore, da se ne počutimo tako osamljene v vesolju. Tedaj človeštvo spozna prijaznost svetlobe in toploto ognja, obsedenost z ustvarjanjem, prispodobo trajnosti stvaritve v umetniškem delu in naposled pojem solidarnosti, ki ga v trenutkih pretanjenih obredov obujamo v skupnih prostorih. Štafetno palico Goreče lutke tu na Zemlji nenehno nosijo rodovi srečnežev, ki jih žgoča toplota ožge, a ne opeče. To je neskončen tek s sporočilom, ki je neprekinjen kljub dolgotrajnosti in nesrečnemu času, v katerem živimo. Kraji, v katerih se pojavi Goreča lutka, njihova medsebojna bližina in njena spreminjajoča se podoba, so na videz naključni, vzrok njenega ponavljajočega se pojavljanja pa poznajo samo bogovi.

Presenečeni strmimo v tiste, ki so dobili Gorečo lutko od predhodnikov, jo nosijo do konca svoje usode in predajo drugim.

 

Prometej se verjetno ne bo vrnil. Preveč rahločutni smo, da bi znova opazili njegovo vrnitev. Zato zagovarjajmo tiste, ki so dobili priložnost prevzeti, nositi in predati Gorečo lutko. Nedvomno lahko samo tako vzdržujemo njen ogenj.

 

Petr Matásek

 

 

Slovensko sporočilo predsednika slovenske UNIMA Roberta Waltla ob svetovnem dnevu lutk in 80 - letnici UNIMA

Usodimo si razbiti tišino.

Kadar govorimo o tako diskretni umetnosti, kakršno je lutkarstvo, je potrebno najti občutljivost tudi v samih besedah. Lutkar, ki ga je zapeljala igra, je otrok popolne zasanjanosti. Zakaj je naša umetnost najbolj cenjena na Dalnjem Vzhodu? Zakaj je njena magična moč na Japonskem, Kitajskem, Indoneziji ali na Tajskem tako nesorazmerna z omalovaževanjem v Evropi.

Azijska življenjska filozofija je utemeljena na duhovnosti, na malem, na simboličnem, na dotiku z naravo. Če se v Evropi lutkarstvo najpogosteje smatra kot umetnost za otroke, in se s tem še poudarja njena enostavnost za razliko od odrasle, metafizične, visoke umetnosti’, prevzamimo z veseljem prispodobo razigranega otroka, kakršno je pogosto rabil Bertold Brecht. Sklicujmo se nanj še enkrat z besedo, ki je blizu nam lutkarjem:Ustvarjajmo, delajmo! Naše ustvarjanje je nerazdvojno od končnega  dela, naše delo pa so predstave, pa tudi večplastne sledi, ki ostajajo za nami. Makete, skice, risbe, slike, lutke, materialna emotivnost. Sledi Klemenčiča in Pengova v slovenski kulturi so močne.  Njuno pionirsko delo je okrepilo položaj lutkarstva, mu dalo digniteto avtonomne umetniške discipline.

Ob praznovanju Svetovnega dneva lutk in osemdeset-letnice krovne svetovne lutkovne organizacije UNIMA-e, razmislimo o naših slavnih predhodnikih. Namesto kreativne moči, se je danes v naš javni govor prikradla zlokobna beseda kriza. Lutkarstvo je pri nas disciplina, ki nikoli ni poznala velikih budžetov, odlika ji je skromnost, pa tudi ogromnost v domišljiji in inovativnosti. Odločili smo se prav zato, da ob tej prigodi dveh svečanih dogodkov, v naši kulturni skupnosti usmerimo  pozornost na umetnike, ki so s svojim delom zadolžili nas lutkarje in lutkarstvo, pa tudi celotno družbo.  S priznanji, ki jih bomo letos podelili, želimo razkriti tančico tišine, ki zastira pogled na samozatajevalnost ljudi, ki so kreirali, pripravljali, oživljali lutke.  To niso dekoracije, temveč kakor bi rekel Cioran, dejanje ljubezni in spoštovanja. Priznanja so naš dolg za tisto, kar ste s svojim delom ustvarili v preteklosti, da naša lutkovna prihodnost ne bo negotova.

 

Robert Waltl, predsednik UNIMA Slovenija