Veliko mednarodno priznanje kubanskih kritikov Mini teatru za predstavo Macbeth po Shakespearu

Nagrada Villanueva za najboljšo predstavo tuje produkcije v letu 2009 prikazane na Kubi, ki jo je predstavi Macbeth po Shakespearu podelil oddelek kritikov in gledaliških raziskovalcev Združenja kubanskih umetnikov in pisateljev, predstavlja veliko mednarodno priznanje za predstavo, ki je poleg 61 drugih predstav gostovala na kubanskem festivalu v začetku novembra 2009. Kritiki so 8. januarja 2010 na sedežu UNEAC (Unión de Escritores y Artistas de Cuba, Združenje kubanskih umetnikov in pisateljev) svojo obrazložitev utemeljili s tem, da je predstava Macbeth po Shakespearu, v koprodukciji Mini teatra, Ljubljana, CD in Novega kazališta, Zagreb v režiji Ivice Buljana prejela veliko nagrado za najboljšo tujo produkcijo prikazano v letu 2009 na Kubi, Villanueva »za pristop k utelešenju grozljivosti, ki uničuje vsakdanje vrednote s klasičnim delom. Izjemno besedilo uprizori odlična ekipa, ki je izžarevala nadzor, samozavest in gledališke vrednote, vseskozi zavezane resnici.« 13. mednarodni festival Teatro de La Habana je potekal med 30. oktobrom in 8. novembrom v dvajsetih različnih gledaliških dvoranah v Havani, ki je eden največjih gledaliških centrov na svetu z močno tradicijo, ki povezuje kolonialno poreklo s karibskimi elementi in vplivi Stanislavskega in kasnejših ruskih šol. Na festivalu je bilo prikazanih 62 predstav iz ZDA, Francije, Belgije, Turčije, Italije, Danske, Velike Britanije, Španske, Konga … Poleg predstav iz južne Amerike je bilo moč videti nove gledališke izvedbe iz Argentine in Čila ter predstavitev nemškega gledališča z dramami Dee Loher in Darje Stocker v kateri je kultno berlinsko gledališče Maksim Gorki predstavil predstavo Rojeni iz jeze režiserja Armina Patrasa. Kritičarka Isabel Cristina je v besedilu pod naslovom Scotch Tape zapisala, da je slovensko-hrvaška predstava Macbeth po Shakespearu izzvala ogromen interes občinstva, ki je prvi večer fizično vdrla v dvorano Bertolt Brecht, medtem, ko je na drugi predstavi zaradi velikega števila obiskovalcev moral biti organiziran poseben režim vstopa. Tisti, ki so si uspeli ogledati to predstavo so bili priča nepozabni izkušnji, je zapisala Cristina, ki navaja, da so obiskovalci bili izpostavljeni tisočim podrobnostim, ki zahtevajo pozornost od prvega prizora močne fizične ekspresije do navdahnjenih improvizacij. Osupljiva je kombinacija moških teles in golega odra na kateri je dominanten element Scotch tape, surovost izvedbe poskrbi, da si bo občinstvo za vedno zapomnilo to posebno noč in pristno moderno stvaritev. V vrhunski izvedbi izstopa odlična Milena Zupančič v vlogi Lady Macbeth in Marko Mandič kot igralec močnega telesa in glasu, ki Macbethovo trpljenje in paranojo predstavlja kot osebno trpljenje igralca, kar izzove impresiven vtis. Kritika se zaključuje s stavkom, da je Macbeth po Shakespearu tragedija brez pompa, resnična parodijska tragedija ob začetku novega stoletja. Amelia Duarte de la Rosa iz časopisa Granma piše, da dvourni spektakel temelji na intenzivnem fizičnem delu igralcev, transgresiji klasičnega gledališča v različne ravni seksualnega in verbalnega nasilja. Heiner Müllerjeva interpretacija Shakespearovega besedila še močnejše podčrtava hipokritnost in manipulatorska nagnjenja politike, v Buljanovi predstavi devet igralcev s silovito energijo prikazujejo Macbethovo tragedijo kot konstantno katastrofo človeštva. Predstava prikazuje univerzalnost scenskega jezika brez obzira iz katerega družbenega in kulturnega konteksta izvira. V sklopu festivala so potekale delavnice, Ivica Buljan je za študente Akademije dramskih umetnosti v Havani vodil seminar o gledališču Heinera Müllerja. Festival, ki je bil ustanovljen leta 1980 velja danes za največji in najbolj odmeven festival na Kubi. Vključuje vse zvrti uprizoritvenih umetnosti, namenjene odraslim in otrokom. Poteka na različnih mestnih lokacijah, od starodavnih zidov na prostem, muzejih, galerijah, gledališčih, starih zgradbah, parkih in trgih. Organizator vidi v festivalu možnost, da predstavi Kubo kot kulturno prestolnico v tem predelu sveta, saj vključuje številne, tehnično in vsebinsko različne predstave gledališč iz celega sveta (Kuba, Španija, Argentina, Brazilija, Čile, ZDA, Ekvador, Švica, Italija, Belgija, Grčija, Koreja, Francija in tudi Slovenija). Poleg predstav so organizirali številne gledališke delavnice, seminarje in debate. Lani je bil festival posvečen 50-letnici revolucionarnega gledališča, ki je spremenil kubansko gledališče v osrednje mesto umetniškega, družbenega in humanističnega raziskovanja, saj združuje koncepte revolucije in sprememb, občinstva in ljudi, umetnosti in družbe, gledališča in naroda. Festival služi kot prostor čaščenja velikih doprinosov nesmrtnih kubanskih dramskih mojstrov, umetnikov in glasnikov, ki so pokazali pot razvoju kubanskega gledališča, kulture in velikega mednarodnega ugleda.