Sapramiška 2 in Svetlana Makarovič; Mini teater:Svečana premiera Sapramišje sreče 28. januarja ob 18h na Križevniški 1

nadaljevanje ene največjih uspešnic Svetlane Makarovič; kaj se je zgodilo s Sapramiško potem?

Svetlana Makarovič: Sapramišja sreča

Režija:
Robert Waltl

Scenski prostor:
son:DA

Koreografija:

Natalija Manojlović

Kostumografija:

Ana Savić Gecan

Glasba:
Mitja Vrhovnik Smrekar

Igrajo in prepevajo:
Vesna Zornik, Violeta Tomič, Tadej Pišek, Svetlana Makarovič, Ljerka Belak in Robert Waltl.

Premiera: j28. anuar 2011

O PREDSTAVI

Dobro poznana miška Sapramiška tokrat išče srečo. Sapramiška noče poslušati nasvetov prijateljev, ki ji svetujejo, naj popravi razmajano hiško, preden pride zime. Ošabno in arogantno jih zavrne, ko pa snežni metež podre njeno domovanje, postane tako pesimistična, da hoče le umreti. Prijatelje, ki ji ponudijo pomoč, njena neprijaznost odžene stran, ostane le žabica Regica, ki ji zaupa modrost, s pomočjo katere bo našla izgubljeno srečo. Sapramiška začne dobesedno uresničevati metaforičen pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Pot do kovača je zahtevna in polna nevarnosti in črnogleda Sapramiška jadikuje nad svojo usodo. Kljub temu varno prispe do kovača, pri katerem vso noč kuje svojo srečo – majhno srce. Znak zunanje sreče spremeni tudi njen pogled na svet – nič več ni pesimistična, kljub temu, da se ji na poti domov zgodijo neprijetne reči. Ugotovi, da se na življenje lahko gleda tudi optimistično. Vse nesreče, ki se ji pripetijo na poti domov, bi lahko bile še bolj nevarne. Medtem ko je kovala zunanji simbol sreče, so ji prijatelji postavili novo domovanje in ji tako povrnili za vsa njena dobra dela. Sapramiška spozna, da je dobro imeti prijatelje in da je to tista prava sreča ter da se dobra dela, prijaznost in gostoljubnost povrnejo z dobrim. V zgodbi nastopajo personificirane živali iz avtoričinih predhodnih pravljic: veverica, šoja, zajec, žaba, pa tudi človeška oseba, kovač.

Zgodbo o Sapramišji sreči Svetlane Makarovič bo ilustrirala Metka Golec in tandem SON:da. Mehke, tople linije in presenetljive podrobnosti bodo pričarale zelo realistično občutje pravljičnega sveta, kjer so živali poosebljene.

Predstava bo primerna tako za najmlajše in malo večje večje otroke, ki v pravljici vidijo poteze resničnega sveta, kot tudi za odrasle, ki se preko pravljičnih likov spomnijo na pomembne stvari v življenju – prijatelje in odgovornost za lastno srečo.

VSEBINA

Sapramiška v pozni jeseni stoji pred razmajano kočico in žaba Regica ji prigovarja, da je skrajni čas za popravilo, sicer ne bo zdržala zime. Pa zažvižga veter in prinese snežni metež. Sapramiškina hišica se podre in živali ji očitajo, zakaj ni prej poskrbela zanjo. Trmasta Sapramiška noče poslušati očitkov, raje leže na sneg in si želi umreti. Nato jo Regica prepriča, da je vsak svoje sreče kovač in naj se odpravi h kovaču po srečo. Sapramiška se poda na pot in kovač ji pomaga skovati srčece, ki ga ima Sapramiška za svojo srečo. Na poti domov se ji dogajajo neprijetne stvari, vendar je prepričana, da ima srečo, saj bi bilo lahko še huje. In ko se približa domu, vidi, da so ji gozdni prijatelji popravili hišico. 'Kakšna sreča, da imam srečo,' si reče.

O AVTORICI

Svetlana Makarovič je vodilna slovenska pisateljica pravljic za otroke. Diplomirala je na AGRTF in bila najprej gledališka igralka. Leta 1970 je postala svobodna književnica. Poleg pisanja poezije in proze se je uveljavila tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Ima eno najobsežnejših bibliografij med Slovenci. Medtem ko je njena poezija za odrasle temačna, pa njena dela za otroke izžarevajo radost, domišljijo in humor. V svojih proznih delih za otroke je oblikovala samosvoj slog, v katerem nastopajo živali s posebnimi imeni in premišljenimi značaji, pogost je arhetipski motiv odhoda od doma. Njena ciljna publika pisanja pravljic niso samo otroci, temveč tudi odrasli, ki so ohranili otroškost, a niso otročji. Za pesniški list Vojskin čas je leta 1975 prejela Levstikovo nagrado in leta 1976 nagrado Prešernovega sklada. Leta 1994 je bila imenovana na IBBY Honour List, leta 1998 in 2000 pa nominirana za prestižno Andersenovo nagrado.