V sredo, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, ko kulturne ustanove odpremo svoja vrata, se bomo z glasbeno avtorsko predstavo Lare Janković KOT JAZ v Mini teatru na Križevniški 1 poklonili eni največjih šansonjerk, francoskemu »vrabčku«, Edith Piaf, ki bi decembra praznovala že 99. rojstni dan. Kot Edith Piaf, ki je veliko denarja podarila svojim prijateljem in ji ni pomenil dosti, tudi mi v njenem duhu - in duhu Lare Jankovič - podarjamo brezplačno predstavo 3. decembra ob 20.00. Za vse, ki si vam vstopnic za 3. december ne bo uspelo zagotoviti, pa nas ponovitev čaka že naslednji dan, 4. decembra ob 20.00, ko smo ceno vstopnic poenotili na 10 €.
Nakup vstopnic za 3. december je mogoč od 1. decembra naprej med 9. in 15. uro na blagajni Mini teatra na Križevniški 1. Nakup vstopnic za 4. december je mogoč vsak delovnik od 9. do 15. ure na blagajni Mini teatra na Križevniški 1, tukaj, na Petrolovih črpalkah ali uro pred samo predstavo.
Lara Jankovič o predstavi
»Igra srca. Intimno, solzavo duhovito prepletanje zgodb dveh žensk- Lare in Edith. Prva kot velika občudovalka slednje, ki skozi burno življenje iz biografije druge poskuša najti samo sebe, iskati podobnost in obenem svojost. Je ne posnema, ampak znotraj sebe išče njo. Kot Lara misli in si predstavlja kako je Edith to počela. Zato KOT JAZ.« Lara Jankovič
»Edith Piaf. Kot majhen vrabček je priletela v moje življenje in tam tudi ostala. Globoko vkoreninjena v meni z velikim srcem, ki bije še danes. Kot velika iskalka ljubezni. Znala je tvegat čeprav je vedela, da lahko izgubi. In znala je zgubljat. Šla je v vse skrajne in uničujoče situacije, pretvorila jih je v šanson in ga živela. Polna volje do življenja se je vedno dvignila iz pepela in upala naprej. Nikoli se ni predala. Tudi, ko jo je telo izdalo, se je njena pesem še vedno kot hvalnica dvigala v nebo. Še danes jo slišim in ko mi je najbolj hudo mi pomaga živeti naprej. Ona. Mali vrabček z velikim srcem.« Lara
Nekaj odmevov na predstavo
»Po biografiji Edith Piaf Simone Berteaut in z mislijo na igralko in šansonjerko Laro Jankovič je nastala predloga za predstavo Kot jaz. Celovečerna monodrama se sprehodi skoz izbrane postaje burnega življenja te velike dive francoskega šansona. Za kar najbolj razgiban prikaz njenih nena(va)dnih vzponov in padcev v različnih ustvarjalnih obdobjih pa dramaturgija predstave sledi preverjeni logiki bliskovitih preobratov. Dinamična zgodba, pripoved, ki gledalca največkrat nagovori na čustveni ravni, se obenem preliva in celo do nerazpoznavnosti premeš(č)a z intimnimi zgodbami igralke, pevke, oboževalke, pripovedovalke, ki nam jo podaja, v posameznih detajlih pa se bo lahko prepoznal vsak gledalec. Monodrama z vloženimi songi in glasbeno spremljavo v živo se vpisuje v žanr t. i. glasbenega gledališča, ki je na naših odrih zelo redko zastopan, saj predstavlja enega najtežjih igralskih in pevskih izzivov. Na projekt se igralka (ena najprepoznavnejših obrazov umetniškega ansambla SNG Nova Gorica, pa tudi širše) pripravlja že več let, saj ji je »pariški slavček«, kot so ljubkovalno imenovali Edith Piaf, zlezel pod kožo že v času študija.
Šansone je posebej za to predstavo iz francoščine prepesnil Tomaž Letnar, njihovo glasbeno priredbo in aranžmaje pa podpisuje harmonikar Marko Brdnik, ki igralko na nastopih spremlja v živo. Rdeča nit predstave je ljubezen v vseh mogočih agregatnih stanjih in takšni so tudi izbrani songi (večinoma manj popularni, zato ponujajo tudi več možnosti za nove avtorske reiterpretacije, nekateri bodo celo prvič izvedeni v slovenščini). Skozi igro, petje, močno prezenco in nezgrešljiv temperament interpretinje Lare Jankovič se je ob pomoči režiserja, enega največjih mojstrov monodramskih nastopov, Zijaha A. Sokolovića na novo izpisala zgodba, ki je v celoti zavezana francoskemu espritu, ljubezenskim napevom in »igri srca«.« Amelia Kraigher
»Predstava ima razsežnost glasbeno-gledališkega dogodka, kar ji seveda daje še posebno težo in tudi težavnost. Na vsebinski ravni se delo naslanja na življenjsko zgodbo slavne Edith Piaf. Bolj ali manj poznana dejstva iz njenega burnega življenja so trden okvir, znotraj katerega se odvija kompleksna drama hrepenenja, ljubezni, strasti, osamljenosti, umetniške ekstravagance, globoke predanosti visokim ciljem ustvarjanja in seveda tudi bolečine, strahu in minljivosti. Edith Piaf, ki je svoja otroška leta preživela pri babici v bordelu, ker jo je mati zapustila, se je celo življenje spopadla z nekakšno podvojeno podobo svoje duše: na eni strani je bila senzibilna, globoko čuteča umetnica, na drugi pa preprosto dekle z ulice, ki ji je usodo nemalokrat krojilo profano okolje. Brez dvoma je bilo njeno življenje strašna kombinacija surovega erotizma, nabitega z izredno ustvarjalno močjo in egocentričnih ambicij, ki so hlastale po presežkih, po popolni izpovedi, po najvišjem. Sublimacija vse ga naštetega je njen šanson, njena umetnost.
Jankovičeva je z dvojno personalizacijo vloge (nastopa namreč kot ona, ki je Ona in obratno) imenitno izrazila esenco žvrgolenja pariškega vrabčka. Z dinamično igro, polno obratov in sunkov, ki gledalca pribijejo na stol, pa z dokaj zanesljivim petjem sicer manj znanih songov (prepesnitve v slovenščino je prispeval Tomaž Letnar, za Harmonikarja pa Janez Menart) in humornimi vložki, nekakšnimi identifikacijskimi “medklici” za publiko, je ustvarila lik, ki je bil več kot zgolj remake Edith Piaf. Pred nami je zaživela podoba neke dobe, v kateri je prav šanson dobil najvišjo mero umetniške avtonomije tudi zato, saj je bil globoko osebnoizpoveden in obenem dovolj populističen, da je lahko nagovoril najširši krog ljudi.
Edith Piaf je bila ena prvih “pop” ikon minulega stoletja. Prav ta mitski pristop do njene osebe je v mnogočem pospešil njeno “propadanje”, doziral velikanske količine odtujenosti in osamljenosti ter nenazadnje povzročil tudi prezgodnjo smrt. Jankovičeva je kontroverznost njenega lika podala zelo prepričljivo; v zaodrju njene igre je bilo čutiti interpretkin skrajno oseben in intimen odnos do svoje vzornice. In bo kar držalo, profana visoka umetnost pariškega vrabčka se nas je dotaknila, nam sporočila, da umetnosti ni mogoče ukalupiti, niti ji ni moč določati vnaprejšnje vrednosti. Potrjuje in dokazuje se vedno sama, če je le iskrena in popolnoma predana izpovedi. Ali kot je sama pevka nekoč zapisala: “Vsaka pesem, ki jo pojem, je zgodba, drama … trenutek nekega življenja - takrat tudi moja.”« Jože Štucin
Žirija festivala v sestavi Vladimir Jevtović, Cisana Murusidze in Konstantin Kostjukov je Lari Janković za monodramo dodelila Zlato priznanje ''Maja Dimitrijević'' z naslednjo utemeljitvijo:
''… ker je briljantno, vznemirljivo in tehnično dovršeno povedala zgodbo in odpela pesem o veliki francoski šansonjerki Edith Piaf. Lara nas je popolnoma pritegnila v govorno – glasbeno – dramsko – emocionalno partituro in brez predaha, z mnogimi preobrati, kot igralka – pevka svojo monodramo izvedla kot vrhunski koncert o ljubezni, minevanju življenja in slave ter o krhki umetniški eksistenci. Bravo!''
Glasbena avtorska monodrama KOT JAZ
Lara Jankovič, Simona Semenič, Zijah A. Sokolović, Simone Berteaut:
Monodrama (posvečeno Edith Piaf in moji Šmoni)
Igra in poje: Lara Jankovič
Režija: Zijah A. Sokolović
Asistentka režije: Simona Semenič
Dramaturgija: Amelia Kraigher
Prepesnitev: Tomaž Letnar, Janez Menart (Harmonikar)
Harmonika: Marko Brdnik
KOT JAZ v Mini teatru
Sreda, 3. december 2014, ob 20.00 (javna generalka na Ta veseli dan kulture – vstopnine ni)
Četrtek, 4. december 2014, ob 20.00 (enotna cena vstopnic 10 €)
Lokacija: Mini teater, Križevniška 1
Nakup vstopnic za 3. december je mogoč od 1. decembra naprej med 9. in 15. uro na blagajni Mini teatra na Križevniški 1
Nakup vstopnic za 4. december je mogoč vsak delovnik od 9. do 15. ure na blagajni Mini teatra na Križevniški 1, tukaj, na Petrolovih črpalkah ali uro pred samo predstavo
O Lari Jankovič
Lara Jankovič, igralka, šansonjerka, voditeljica, po potrebi tudi plesalka.
Prej zaposlena v SNG Nova Gorica, zdaj svobodni umetnik.
S televizije jo poznamo iz oddaje kot voditeljico oddaje Povabilo med zvezde in Narečne popevke ter iz humoristične nanizanke Hotel poldruga zvezdica, kjer je zapela tudi uvodno pesem in umetniškega filma Tango-5.
Izdala je zgoščenko šansonov »Pred vami stojim gola«, s pridihom tanga, jazz-a in ciganskega melosa in »Na kožo zapisane zgodbe« po besedilih Ferija Lainščka, s pridihom ruskih širjav, balkanskega melosa in ciganske duše.
Sodelovala ja na festivalih šansona v Ljubljani in kot posebna gostja nastopila na Šansonfestu v Zagrebu in na koncertu Arsena Dediča in Gabi Novak v Ljubljanski Filharmoniji.
Leta 1997 je na Borštnikovem srečanju prejela nagrado za mlado igralko in Zlato paličico na Festivalu otroških predstav, nagrado Združenja dramskih umetnikov za umetniške dosežke v letu 2004, na Dnevih komedije 2005 in 2012 je bila izbrana za komedijantko večera, leta 2012 je prejela vse primorsko nagrado Tantadruj, na 33. mednarodnem festivalu »Pantomime i monodrame« v Zemunu 2008 je prejela zlato odličje za najboljšo monodramo ( Kot jaz ) in istega leta še nagrado za igro na festivalu »Zlati Vitez« v Moskvi za taisto monodramo.
Z monodramo je gostovala tudi na festivalih doma: Festival monodrame, Kluže, Exponto in čez mejo: v Nikšiću ( Črna gora ), Strumici ( Makedonija ), Kragujevcu ( Srbija ), Beogradu in v Moskvi.
