Premiera Petra Pana v režiji Roberta Waltla v Novem Sadu

PETER PAN V REŽIJI ROBERTA WALTLA

PREMIERNO V POZORIŠTU MLADIH, NOVI SAD

Legendarna zgodba Jamesa Matthewa Barrieja v režiji Roberta Waltla in priredbi Ivora Martinića bo ob risarju Siniši Iliću in odličnih igralcih (Slaven Došlo, Kristina Savkov, Slobodan Ninković, Neda Danilović, Saša Latinović, Slavica Vučetić in Mia Radovanović) 8. aprila 2016 v Pozorištu mladih (Novi Sad, Srbija) premierno zaživela kot lutkovni spektakel, kot si ga zgodba večnem dečku zasluži. Skladatelj je Jovan Obradović, koreografa Olivera Kovačević Crnjanski in Frosina Dimovska, kostumografinja Milica Grbić Komazec.

»V Zagrebu sem Petra Pana režiral s 15 igralci na velikem odru, z letenjem, koreografijo, songi in glasbo v živo, scenografijo je ustvaril Jean-Guy Lecat, sodelavec Petra Brooka, za razkošne kostume pa Ana Savić Gecan. Pri režiji sem zalo natančen in ves čas si želim postavljati izzive. Zato je bil prehod na lutko, ki sem si ga zastavil pri aktualni režiji v Novem Sadu, eden najtežjih, ki sem si jih zadal. Toda prav to je pravi izziv in verjamem, da bo občinstvo uživalo. K sodelovanju pri ustvarjanju Petra Pana v Novem Sadu sem povabil tudi enega največjih umetnikov našega prostora, Sinišo Ilića, genialnega risarja, ki je velike teme iz zgodbe o Petru Panu likovno prenesel in upodobil v lutkah, ki bodo občinstvu ponudile pot v drugačno razumevanje in obenem odškrnile vrata v sodobno umetnost,« pred današnjo premiero razloži režiser in direktor Mini teatra, Robert Waltl.

Ko je Peter Pan leta 1904 stopil na gledališke deske, so bili v občinstvu izključno odrasli in potrebno je bilo precej časa, da je skupaj z Zvončico, Vendi in Kapitanom Kljuko postal otroški in tudi nesmrtni junak. »Avtor priredbe Ivor Martinić delikatno prenaša originalno zgodbo in ji obenem dodaja tudi nekaj današnjega občutka za ritem. Ima pretanjen okus za podrobnosti in dialog. Besedilo tako ohranja izvirno prebrisanost, a se prek enostavnih in učinkovitih intervencij obrača tudi k današnji publiki,« pojasni Waltl.

»Dan Kiley je v osemdesetih uvedel termin sindrom Petra Pana, ki je označeval tendenco mladih moških, ki ne želijo odrasti in prevzeti odgovornosti zase. Toda v gledališču je drugače. Ni nujno, da ga razumemo kot kompleks, pač pa kot željo, da ne bi nikoli opustili svojih otroških idealov, da svet za nas ostaja vir vedno novih čudenj, radosti in sanjarij. V tem smislu želim vedno ostati Peter Pan.« dodaja Waltl.

Peter Pan v režiji Roberta Waltla danes premierno v Novem Sadu (SiGledal, 8.4.2016)

Petar Pan u Pozorištu mladih: Lutka će magiju svesti na savršenu meru (www.blic.rs, 7.4.2016)