Sledite nam

Sledite nam na facebooku Sledite nam na twitterju

Želite biti obveščeni o programu in novostih?

Vnesite svoj e-poštni naslov:

Obstoječi uporabniki: prijava

Trije scenografi Mini teatra na beneškem bienalu

Na beneški bienale gre Fiškin

Vadim Fiškin, ki te dni pripravlja scenografijo za novo uprizoritev Mini teatra, Marš Bernard Marie Koltesa v režiji Ivice Buljana - premiera bo 24.junija na festivalu Riječke ljetne noči, je slovenski predstavnik na beneškem bienalu!Čestitamo!

Zanimivo je, da je tudi hrvaški predstavnik na letošnjem bienalu sodelavec Mini teatra, Tomo Savić Gecan, scenograf uprizoritve Schneewitcheen after party, selektor Hrvatske pa je bil letos še en sodelavec Mini teatra,  Slaven Tolj, scenograf predstav Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Medeja material in Noč čisto na robu gozdov!

Slovenijo bo na 51. mednarodnem likovnem bienalu v Benetkah zastopal Vadim Fiškin. Fiškin, rojen v Rusiji, že več kot deset let bogati slovenski kulturni prostor. Je odličen umetnik, ki govori z jezikom, ki se giba na meji med avtonomijo in heteronomijo.

Njegove instalacije so na meji med fikcijo in realnostjo, je na novinarski konferenci v Moderni galeriji umetnika označila direktorica galerije Zdenka Badovinac. Fiškin bo delo Še en hiter dan razstavil v Galeriji A+A, ki bo v času bienala prevzela funkcijo slovenskega nacionalnega paviljona.

Fiškin izbran izmed osmih prijavljenih

Judita Krivec Dragan z ministrstva za kulturo je povedala, da je bilo na razpis ministrstva za sodelovanje na letošnjem bienalu v Benetkah prijavljenih osem projektov. Pri polovici projektov je šlo po njenih besedah za vrhunska dela, za Fiškina pa so se odločili zaradi "umetnikove osebne note, ki je prisotna v njegovem delu, njegovega pristopa in zato, ker se s prispodobo svojega sveta sijajno vklaplja v preobloženost beneškega okolja s svojo zgodovino".

Instalacija kot poklon Einsteinu

Fiškin je za bienale ustvaril eno samo instalacijo, saj tak pristop omogoča večjo jasnost in kompleksnost problematike. Instalacijo sestavlja prazna soba z oknom, v katerem se osvetlitev spreminja od teme, preko močne svetlobe nazaj v temo. Gledalec tako s pogledom v okno v nekaj minutah doživi čas štiriindvajsetih ur. V prostoru bo tudi elektronska ura, ki bo gledalcu dajala vedeti, v kolikih minutah bo preživel 24-urno dogajanje. Projekt je umetnikov hommage Albertu Einsteinu, ki je pred natanko stotimi leti odkril teorijo relativnosti, saj se ukvarja s proučevanjem potovanja v prostoru in času ter se sklada s teorijo relativnosti, je Fiškinovo instalacijo pojasnil kustos Moderne galerije Igor Zabel.

 

Slovenski paviljon bo svoja vrata za javnost uradno odprl v petek, 10. junija, ob 18.30. Fiškinovo postavitev bo pospremil katalog, ki je izjemno majhnega formata, kar je po besedah Badovinčeve prednost, "saj so obiskovalci bienala že tako preobloženi s katalogi, takšen droben katalog (10x10 centimetrov) pa bodo z veseljem vtaknili v žep". Vendar pa je katalog kljub svoji majhnosti dovolj poveden, je še dejala Badovinčeva, saj prinaša tekste Igorja Zabela in Gregorja Podnarja, sama pa je vanj prispevala intervju z umetnikom.

Kdo je Vadim Fiškin?

Vadim Fiškin se je rodil leta 1965 v Penzi v nekdanji Sovjetski zvezi. Leta 1986 je diplomiral na Inštitutu za arhitekturo v Moskvi. Fiškin velja za enega osrednjih predstavnikov moskovske umetnosti devetdesetih let, njegovi začetki pa segajo v pozna osemdeseta leta, ko je bil član skupine The World Champions. Iz tistega časa mu je ostala duhovna povezanost z avantgardnimi projekti, prepričljivost njegovega kasnejšega dela pa izhaja predvsem iz izvirnosti, s katero se loteva možnosti novih tehnologij. Vendar pa je tehnologija zanj le sredstvo za uresničevanje njegove bistveno poetične, ironične in včasih absurdne vizije. V njegovi umetnosti se prepletajo velike utopične vizije, teorije nastanka sveta in aeronavtike, osebna poetičnost in radikalna samokritičnost do lastne prakse ter njenega družbenega konteksta, so o umetniku zapisali v Moderni galeriji. (STA)