Mednarodna poslanica
Nostalgično in novo
Sennosuke Takeda
Rojen v lida cityju leta 1930. Ogromno je ustvarjal na področju marionetnega gledališča, na televiziji, pri filmu in na gledaliških odrih. Je bivši član izvršnega odbora svetovnega združenja UNIMA, je častni član društva Unima Japonska ter direktor Mednarodnega spominskega marionetnega muzeja Takeda.
"Rad pomislim, da je Iida City, ki prenaša dolgoletno tradicijo na naslednje generacije vse do moderne dobe, mesto, ki je poznano po celem svetu. Nove uprizoritvene umetnosti, še zlasti tiste, ki prihajajo iz Evrope in Amerike, so zajele Japonsko in edinstvena kultura, ki jo je ta otok ohranjal vsa dolga leta, je postajala podobna majhni ladjici, ki se je prebijala skozi velikanski vihar in počasi izginjala. V tistem času pa je na otoku Awaji vzcvetela in se razvila velika lutkarska hiša izjemnih sposobnosti, ki se je s svojimi predstavami podala na gostovanja po naši deželi. Lokalni posestniki so lutkarjem nudili bivališče in v zameno so ti krajane naučili svojih spretnosti, s tem pa so pripomogli k ustanovitvi gledališča, ki je preživelo vse do danes.
V preteklih letih se je veliko mest in vasi združilo okrog grajskega mesta. Gledališča lutkovnih združb Kuroda in Imada, kjer je mogoče igrati predstave ne glede na vremenske razmere, so bila postavljena po japonski arhitekturni tehniki ob podpori mesta. V stilu Edo Era ima novo Kuroda gledališče pokrit oder za lutkovne predstave ter ohranja tradicijo, da gledalci sledijo dogajanju iz odprtega amfiteatra. Pomembna posebnost lutk Kuroda je v njihovih laseh, ki jih očitno po vsaki posamezni predstavi ponovno povežejo. Moje osebno mnenje je, da spadajo lasje Kuroda lutk med najlepše med vsemi inačicami glav lutk, ki jih animirajo po trije lutkarji, vključno z bunraku in awaji lutkami. Vselej me prevzame občudovanje, ko jih vidim, in resnično upam, da bodo ti lasje vedno zaščiteni, pa naj se zgodi karkoli.
Pred petnajstimi leti sem bil povabljen v lida City, kjer so v kraju z imenom Zakoji zgradili Mednarodni marionetni in lutkovni muzej Sennosuke Takeda; to mestece, obkroženo z Južnimi in Osrednjimi Alpami, je kraj poln naravne lepote, ki je dandanes na Japonskem redkost.
Pred približno štiridesetimi leti me je neki otrok, verjetno učenec osnovne šole, zaskrbljeno opazoval, ko sem gledal predstavo v Comédie-Française Parizu. Smejal sem se gibom izvajalcev, otrok pa je hotel, da bi užival tudi ob dialogih. Neskončno sem bil ganjen ob tej otrokovi prijaznosti.
Nikar ne čakajmo, da otroci postanejo odrasli, pač pa jim raje ponudimo lepoto in kulturo že v zgodnjem obdobju. Jaz nadaljujem svoje delo v muzeju in upam, da bomo nekoč imeli take dečke in take deklice po vseh lutkovnih gledališčih na svetu."
