MINI TEATER V SODELOVANJU S FONDACIJO FRANCESCE VON HABSBURG IZVEDEL PREDSTAVO JACKIE NA LOPUDU V DUBROVNIKU
V ponedeljek, 20. avgusta, je bila v Dubrovniku predpremierno uprizorjena gledališka predstava „Jackie“, ki je nastala v produkciji Mini teatra iz Ljubljane. S predstavo se je svečano zaključil letošnji 11. Festival sodobne umetnosti Karantena, ki je letos med drugimi na matičnem prostoru festivala gostil tudi glasbeno skupino Laibach.
„Jackie“ je četrta „drama o princesah“ avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek iz ciklusa „Deklica in smrt“, ki jo je režiral Ivica Buljan., nastopila pa je hrvaška igralka Senka Bulić. Mini teater je na povabilo fundacije Thyssen-Bornemisza Art Contemporary predstavo uprizoril na otoku Lopud pri Dubrovniku.
Fundacijo je osnovala leta 2002 Francesca von Habsburg, kot četrta generacija družine Thyssen, v želji, da se drži zaveze, da bodo podpirali ustvarjanje sodobne umetnosti ter se aktivno vključili v pripravo nekonvencionalnih projektov, ki se zoper stavljajo tradicionalnim kategorizacijam umetniških disciplin. Tako je v svojem prostoru na Lopudu, kjer obnavlja renesančni samostan in ga spreminja v center sodobne umetnosti, Francesca von Habsburg povabila znanega dansko-islandskega umetnika Olafura Eliassona, da postavi svetlobno instalacijo „Your black horizon“. Eliasson je sodelovanju z londonskim arhitektom Davidom Adjayem postavil paviljon brez oken, s tanko vodoravno črto svetlobe, ki prodira skozi ozek prerez v višini oči, ki se razprostira v notranjost mračnega prostora.Ta linija razdvaja nebo in zemljo, in menja barve kot ciklični spekter enega dne od sončnega vzhoda do zahoda. Buljan je povabljen, da intervenira znotraj instalacije v paviljonu, in tam je postavil monolog „Jackie“ z igralko Senko Bulić.
Elfriede Jelinek se v tej drami ukvarja z dekonstrukcijo enega od največjih mitov zahodne družbe, mitom o Jackie Kennedy. Tekst povezuje obenem biografske elemente, medijski diskurz in slike o Kennedyjevih, ter teorijo obleke, kakršno je Roland Barthes razgrnil v svojem eseju Sistem mode. Po bartesijanskem modelu, se Jackie tu prikazuje v treh vidikih: resnična Jackie (državljanska oseba Jacqueline Bouvier), slika Jackie (fotografirana Jackie in "Jackie moda") in tekstualna Jackie (kakršno je opisal mednarodni tisk). Jackie tako postaja večstranska oseba, ki neprestano zapušča vlogo za vlogo, a nikoli ne najde svoje resnične identitete. Neprekinjen slap besed in slik, ustvarja resnični prostor v katerem je Jackie zgolj projekcijska površina, simbol na sijajnem papirju, za zmeraj brez življenjska. Gledalec se tako mora soočiti s svojimi predsodki o ženski, katere mit so mediji poskušali obdržati pri življenju. Za Elfriede Jelinek je ženska, obenem živa in mrtva, za zmeraj prisiljena na vampirski obstoj, ki jo onemogoča, da ima resnični prostor v naši družbi. S preprostostjo in radovednostjo, se Elfriede Jelinek sprašuje, kaj bi rekla Jackie Kennedy, če bi govorila, dolgo govorila, če bi jo slišali, kako govori sama sebi.
Predstava Mini teatra bo v Ljubljani premiero doživela jeseni letos.
Fotografije paviljona na http://www.tba21-croatia.org/
