Stol(čk)i Mini teatra in Nika Goršiča na 2 nova mednarodna festivala!

STOL(ČK)I MINI TEATRA IN NIKA GORŠIČA NA 2 NOVA MEDNARODNA FESTIVALA: FESTIVAL INTERNACIONALNEGA ALTERNATIVNEGA TEATRA (FIAT) V ČRNI GORI IN MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA RISTO ŠIŠKOV

Obnovljeni festival FIAT (Festival Internacionalnega Alternativnega Teatra), ki poteka od 1. vse do 15. septembra 2013, bo 14. septembra 2013, gostil tudi Stol(čk)e Mini teatra, avtorski projekt Nika Goršiča, ki pod psevdonimom Nika Upper podpisuje tudi režijo predstave.

Že v sredo, 11. septembra, pa Stol(čk)i gostujejo tudi v Makedoniji, na mednarodnem festivalu komornega gledališča Risto Šiškov. Festival komornega gledališča Risto Šiškov v makedonski Strumici poteka že od leta 1992 v čast velikemu makedonskemu igralcu Ristu Šiškovu, od leta 2005 pa ima tudi mednarodni značaj. Kot vsako leto, se tudi letos začenja 8. septembra, končuje pa pet dni kasneje, 13. septembra, ter ostaja eden najpomembnejših gledaliških in kulturnih dogodki v Makedoniji.

Stol(čk)i, postdramska noviteta sezone Mini teatra 2012/13, je maja 2013 v Bolgariji že prejela nagrado za najboljšo predstavo na 4. festivalu mreže NETA (Nova Evropska Teatrska Akcija), julija 2013 pa tudi nagrado na mednarodnem gledališkem Festivalu evropskega igralca v Makedoniji (Festival Actor of Europe), kjer je bila predstava je bila prepoznana kot najboljši avtorski projekt, prikazan na festivalu, v vseh segmentih - igra, režija, tekst, dramaturgija in vizualnost predstave. 

 

21. MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA RISTO ŠIŠKOV

Festival komornega gledališča Risto Šiškov v makedonski Strumici poteka že od leta 1992 v čast velikemu makedonskemu igralcu Ristu Šiškovu, od leta 2005 pa ima tudi mednarodni značaj. Kot vsako leto, se tudi letos začenja 8. septembra, končuje pa pet dni kasneje, 13. septembra, ter ostaja eden najpomembnejših gledaliških in kulturnih dogodkov v Makedoniji.

 

FESTIVAL FIAT 2013: DVA TEDNA ZA VRAČANJE V ŽIVLJENJE!

TEMA LETOŠNJEGA FESTIVALA: POLITIČNO GLEDALIŠČE

Tema in naslov letošnjega FIAT-a je Politično gledališče, priložnost, da pokažejo svoje ustvarjanje, pa bodo imeli v okviru programa Montenegro guerila (Črnogorska gverila) tudi črnogorski alternativni umetniki. Montenegro guerila bo tako potekala od 1. do 12. septembra,  od 13. do 15. septembra pa sledi Politično gledališče. Program Črnogorska gverila bo ponujal različne umetniške vsebine, kot so koncerti, razstave, promocije knjig, predstave, projekcije filmov in performansi, dledališki segment festivala, naslovljen Politično gledališče, pa je tekmovalnega značaja in bo predstavil 6 predstav iz Črne gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije in Slovenije.

 

»V tekmovalni program smo namerno uvrstili predstave iz vseh šestih jugoslovanskih republik. To se lahko razume tudi kot asociacija na prvi FJAT (Festival Jugoslovanskega Alternativnega Teatra). Pripeljati ljudi iz celotne regije tako ni bila težava – vsi so veseli, da je FIAT obnavlja,«pojasnjuje Slobodan Milatovič, predsednik Umetniškega sveta. »Skozi teh šest predstav bomo dobili dober vpogled v politično gledališče v regiji. »Obnova festivala pa le še potrjuje kontinuiteto tistega, kar je duhovna kapaciteta intrige, ki jo FIAT nosi kot umetniški podvig,« pa dodaja direktorica FIAT-a, režiserka Ana Vukotić.

 

ŠEST PREDSTAV

Gledališki program bo tako otvorila predstava Rekvijem za organe – pokora v produkciji hrvaškega Kazališta Hotel Bulić, Udruge KLJB in Tvornice kulture. Istega večera bo izvedena tudi predstava Grad demona“gledališča Kostolanyi iz Subotice (Srbija). Javna tribina z naslovom „Muze u parlamentu“ bo potekala 14. septembra opoldne, zvečer pa sledijoStol(čk)i Mini teatra iz Ljubljane (Slovenija). Prav tako 14. septembra, pa bo predstavo Priča sa istočne strane izvedlo tudi Bosansko narodno gledališče iz Zenice. Zadnji dan festivala nas čakajo trije programi: Mali dramski teatar Bitola iz Makedonije bo izvedel predstavo Dnevnik jednog ludaka, zatem se bo predstavilo s projektom Očevi su grad(ili)predstavilo črnogorsko narodno gledališče, večer pa bo zaključila hrvaška rock skupina Let 3.

 

STROKOVNA KOMISIJA IN NAGRADE

O najboljših predstavah festivala v tekmovalnem programu bo odločala strokovna komisija v sestavi: koreografinja in balerina Sonja Vukićević(Srbija), kritik in teatrolog Matko Botić (Hrvatša) in dramaturg Vasko Raičević (Črna gora), ki bodo zadnji dan festivala podelili nagrado za najboljšo predstavo, nagrado za najboljšo režijo (avtorja) in nagrado za najboljšo igralsko stvaritev.

 

UMETNIŠKI SVET FESTIVALA

Slobodan Milatović - režiser, predsednik (Črna gora), Ljubomir Đurković - književnik, dramaturg (Črna gora), Oliver Frljić - režiser (Hrvaška), Damir Domitrović - direktor festivala Ex Ponto (Slovenija), Dino Mustafić - režiser, umetniški direktor MESS-a (BiH)

Dejan Projkovski -  režiser, umetniški direktor MNT (Makedonija) Željka Udovičić - dramaturginja (Hrvaška), Aleksandar Milosavljević - teatrolog, direktor SNP-NS (Srbija), Biljana Srbljanović - dramatik (Srbija).

 

DRAMATURG IVICA BULJAN O PREDSTAVI STOL(ČK)I

Niko Goršič je v javnem življenju Slovenije in nekdanje Jugoslavije izvirna figura. Igralec, režiser, erudit, plesni in likovni kritik, strasten obiskovalec gledališča in razstav, filmofil, bralec, satirik … Pripada vrsti urbanih legend, kakršne so poznali že saloni osemnajstega stoletja. Njegovo zanimanje presega umetniške in družabne dogodke. Je strasten analitik, ki kulturni sceni ponuja predloge, definicije, kategorizacije, nenehne spremembe. In nikakor ni nepomembno, da je ves svoj angažma posvetil promociji (post)modernizma v vseh njegovih oblikah. Inovativnost je za Goršiča conditio sine qua non umetniškega ustvarjanja, avantgarda pa mati vseh praks. Zato torej ni nenavadno, da je prav oder kot topos avant-garde njegova krovna utrdba. Vse od ustanovitve Mini teatra je Niko Goršič njegov igralec, prijatelj, kronist in kritik. Stol(čk)i so njegov osebni pogled v preteklost (jugo)slovenskega teatra in intimna retrospekcija vélike kariere, ki je niso zaznamovali narcizem, priznanja in kavarniške anekdote, temveč je globoko vsajena v zavest o pomenu skupnega (najprej Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa slovenskega gledališča in umetnosti nasploh).

 

Navdih zanj so bili tokrat Ionescovi Stoli - njihova lucidnost je vgrajena v dialektiko sodobnega slovenskega teatra in jo je analiziral še eden vélikih Goršičevih predhodnikov, Taras Kermanuer. Ostarela mož in žena živita izolirana v hiši, obdani z morjem. Da bi ubila dolgčas, nenehno ponavljata iste zgodbe in iste gibe. Moški ima sporočilo, ki ga bi ga rad poslal človeštvu. Zato pokliče Govornika, ki bi znal ljudem sporočilo prenesti bolje od njega. Zbere najpomembnejše ljudi svojega časa. Za vsakega je predvidel stol, ampak nanj se ne bo usedel nihče, saj povabljeni ne obstajajo: to so samo njihovi fantomi. Goršičevo prizadevanje, da ne bi pozabili »zgodovinske resnice« o veličini Mladinskega in njegovem svetovnem poslanstvu je ogromna, na trenutke tragikomična. Niko Goršič, igralec, bo prijazno povabil vse direktorje, vse vélike režiserje in igralce, s katerimi je skupaj ustvarjal to pomembno zgodovino, da bi slišali njegovo sporočilo. Na koncu se Ionescova starca vržeta skozi okno, Govornik pa ostane sam, da bi se obrnil k nevidni množici. Sporočilo ne bo posredovano.

Potencial te zgodbe nas spomni na metafizičnost Kafke in Borghesa, smeh starcev, Fellinijevih junakov, nepremagljivi patos Mozarta ... To je komična in tragična stran človeškega obstoja, ki začenja izgubljati smisel. Ko je starec otrok, v njem zazveni nostalgija po otroštvu, izgubljeni sreči, in od igre preide v regresijo. Igralec se obnaša kakor otrok, otrok in klovn pa sta bitji, ki se čudita vsemu, kar se dogaja na svetu. Ivica Buljan, dramaturg

 

IGALEC IN REŽISER STOL(ČK)OV NIKO GORŠIČ

Niko Goršič je kot igralec diplomiral 1970. leta na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani ter kot igralec in režiser sodeloval pri uveljavljanju mednarodnega ugleda Slovenskega mladinskega gledališča na okoli dvesto petdesetih festivalih v tridesetih državah in gledališča nekdanje Jugoslavije nasploh. Na ozemlju bivše Jugoslavije je ozavestil gledališki postmodernizem. Že v sedemdesetih letih se je pojavljal tudi kot performer in inoviral igralstvo z igralsko puzzle tehniko (kombinacija različnih tehnik).

Še danes predstavlja sinonim za alternativnega ustvarjalca. Je umetnik raziskovalec. 1999. leta je ustanovil Globalni teater, v okviru katerega raziskuje interakcijo dramskega in gledališkega performansa (z njim je obiskal okoli sedemdeset festivalov). Doslej je sodeloval z enainštiridesetimi gledališkimi ustanovami v Sloveniji, pa tudi v Makedoniji, Srbiji, na Hrvaškem, Črni gori ter Bosni in Hercegovini. Odigral je okoli dvesto vlog v gledališču, na filmu in televiziji ter zrežiral osemindvajset gledaliških predstav. Zdaj se intenzivno posveča oblikovanju kulturne paralele na Balkanu (režira v Sloveniji, Črni gori, Makedoniji in na Hrvaškem). Prejel je enaintrideset priznanj in nagrad, največ na gledališkem področju – kot igralec in režiser. Študiral je tudi umetnostno zgodovino in glasbo. Bil je novinar (največ pri reviji Mladina), plesni kritik (Mladina, Naši razgledi, ljubljanski Dnevnik, mariborski Večer, novosadsko Pozorište, zagrebški Telegram ...), likovni kritik (Mladina, ITD ...), urednik »Kulture in umetnosti« ter »Aktualnosti« v sedemdesetih letih in pisec pesmi, kratkih zgodb in strokovnih člankov. Ustanovil je več plesnih in likovnih priznanj – še danes obstaja zlata ptica, nagrada za »mlade« ustvarjalce.

 

IZ KRITIK

V dramaturgiji Stol(čk)ov je Niko Goršič, ki pod psevdonimom Nick Upper podpisuje tudi režijo predstave, popolnoma sledil Ionescu, ohranil je tudi poglavitne tematske linije, vsebino pa je konkretiziral in postavil v današnji čas. "Osebnoizpovedni šov, ki ni le zgodba o Niku Goršiču in ni le zgodba o slovenskem (mladinskem) gledališču. Je tudi zgodba o nam skupnih vprašanjih, ki vznikajo, ko končnost in večnost dihata sočasno. Je obračun z življenjem. /…/ So v gledališki mikro kozmos ujeta zgodba kompleksnosti, človeških odnosov, zgodba moči, hrepenenja, samote, želje po samorealizaciji, zavedanja lastne nepomembnosti, samoslepljenja, vztrajnosti. In ko padejo svetlikajoči se konfeti, ko z igrivo vztrajnostjo dovtipi izpod klovnovskega klobuka dvorano izzovejo k smehu, skozi razpoke komičnosti vdira misel o minljivosti trenutka. Ko se velike stvari nenadoma zazdijo majhne in majhne stvari za trenutek velike." Saška Rakef, RA Slovenija 1, 9.1.2013