Slovenska premiera dokumentarnega filma Mikrorojstvo. Rojstvo skozi lečo mikroskopa! Kako lahko porod in način rojevanja vplivata na dolgoročno zdravje otrok.

Dokumentarni film “Mikrorojstvo”

Razkriva dogajanje pod mikroskopom v času rojstva

"Mikrorojstvo"je celovečerni dokumentarni film, ki preučuje rojstvo drugače – skozi lečo mikroskopa. Dokumentarec preiskuje najnovejše znanstvene raziskave in razkriva, kako lahko porod in način rojevanja vplivata na dolgoročno zdravje otrok.  Je delo neodvisne produkcijske hiše Alto Films Ltd. Producenta in režiserja sta britanski režiserski par Toni Harman in Alex Wakeford. Njun dokumentarec “Za svobodo poroda” (v izvirniku “Freedom For Birth”) je leta 2012 doživel več kot 1.100 premiernih predvajanj v 50 državah po svetu. "Mikrorojstvo” pa je svetovno premiero doživelo 20. septembra 2014.

Projekcijama filma, ki traja približno 60 minut, bosta sledila pogovora z vabljenimi gosti.

25. novembrase nam bodo pridružilidr. Miha Lučovnik, dr. Tanja Premru-Sršen in dr. Irena Rogelj, s katerimi se bomo pogovarjali o pomenu čim boljše zagotovitve naselitve mikrobioma ob rojstvu. Znanstvene raziskave namreč kažejo, da se naselitev mikrobioma odvije v ključnih trenutkih vaginalnega poroda, potekajo pa razne mednarodne raziskave, ki poskušajo ugotoviti, kako bi naselitev zagotovili tudi pri porodih s carskim rezom in pri drugih postopkih.

26. novembra se nam bodo pridružile Alenka Benedik, dr. Zalka Drglin, dr. Eva Macun in mag. Teja Škodiž Zakšek, s katerimi se bomo pogovarjali o pomenu neoviranega kožnega stika in vzpostavitve dojenja po rojstvu ter o pomenu kožnega stika in dojenja za zdravje in hranjenje mikrobioma ter za dolgotrajno zdravje posameznika.

Pogovora bo vodila mag. Ksenija Malia Leban, ki je film tudi prevedla v slovenski jezik.

Več o gostih, ki bodo sodelovali v pogovoru po predvajanju 25. novembra:

Doc. dr. Miha Lučovnik je zaposlen na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike v Ljubljani kot specialist ginekologije in porodništva. Ukvarja se s kliničnim, raziskovalnim in pedagoškim delom na področju perinatalne medicine.

Dr. Tanja Premru-Sršen je zaposlena na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike v Ljubljani kot specialistka ginekologije in porodništva. Že 29 let skrbi za nosečnice in se klinično, raziskovalno in pedagoško ukvarja s porodništvom, perinatologijo in fetalno medicino.

Dr. Irena Rogelj je profesorica za mlekarstvo in prehrano na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Inštituta za mlekarstvo in probiotike. Bila je odgovorna nosilka raziskovalnega projekta Vloga humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka, v katerem so proučevali vpliv prehrane matere, načina poroda in dojenja na razvoj črevesne mikrobiote in zdravstvenega stanja otroka do prvega leta starosti.

Več o gostjah, ki bodo sodelovale v pogovoru po predvajanju 26. novembra:

Alenka Benedik je mama treh dojenih otrok, mednarodno certificirana svetovalka za dojenje IBCLC in svetovalka pri La Leche League International; predana dojenju: pomaga mamicam in jih podpira, sodeluje z zdravstvenim osebjem, raziskuje, piše in predava.

Dr. Zalka Drglin se zavzema za kar najboljše pogoje rojevanja po meri ženske, otroka in družine; je raziskovalka na področju nosečnosti, poroda, materinstva, avtorica znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov, svetovalka ženskam v obporodnih stiskah, vodja programov pri Združenju Naravni začetki.

Dr. Eva Macun je ginekologinja in porodničarka. Dela v porodnišnici Splošne bolnice Jesenice.

Mag. Teja Škodič Zakšek je prva slovenska samostojna babica. Magistrirala je iz babištva na Škotskem in je zaposlena na Zdravstveni fakulteti. Poleg akademskega dela vseskozi opravlja delo izbrane babice tako na domu kot v izbranih slovenskih porodnišnicah.

V zadnjih 30 letih se je način, kako rojevamo, močno spremenil. Več vodilnih znanstvenikov opozarja, da bi spremembe lahko imele resne posledice za dolgotrajno zdravje otrok. “MIKROROJSTVO”, dokumentarni film, ki je svetovno premiero doživel 20. septembra 2014, se sprehodi pod drobnogledom sprememb in njihovih vplivov na naše zdravje.

Dokumentarni film “Mikrorojstvo” (v izvirniku “Microbirth”), v katerem nastopajo ugledni znanstveniki, ki živijo in delajo v Združenem kraljestvu in Severni Ameriki, ugotavlja, kako lahko sodobne obporodne prakse posegajo v bistvene biološke procese in morebiti povzročajo večjo dovzetnost naših otrok za nastop bolezni pozneje v življenju.

Nedavne raziskave so pokazale, da je pri otrocih, ki se rodijo s carskim rezom, približno 20 odstotkov višje tveganje za nastanek astme, 20 odstotkov višje tveganje, da se bo razvila sladkorna bolezen tipa 1, podobna stopnja tveganja obstaja tudi za pojav debelosti, rahlo nižje tveganje pa za nastanek obolenj želodca in črevesja, kot sta Crohnova bolezen in celiakija. Gre za obolenja, ki jih povezujemo z imunskim sistemom.

“Mikrorojstvo”raziskuje več možnih razlag. Znanstveniki predpostavljajo, da bi lahko porod s carskim rezom spremenil naselitev novorojenčkovega mikrobioma, ki se odvija v obliki ključnega prenosa dobrih bakterij z matere na otroka. Po njihovih predvidevanjih obstaja možnost, da se zaradi tega otrokov imunski sistem ne razvije do svojega polnega potenciala. Druga znanstvena predpostavka pa govori v smeri, da bi lahko prav sam proces vaginalnega poroda, vključno s hormonskim koktajlom, ki se oblikuje med porodom, globoko vplival na vzpostavitev otrokovega imunskega uravnavanja in presnove.

Red. prof. dr. Rodney R. Dietert, profesor imunotoksikologije na Univerzi Cornell, pravi, da smo “v zadnjih 20 - 30 letih priča drastičnemu povečanju pojavnosti otroške astme, sladkorne bolezni tipa 1, celiakije, otroške debelosti. Povečalo se je tudi število porodov s carskim rezom. Ali carski rez povzroča vsa ta obolenja? Ne. Vendar pa carski rez onemogoči, da bi v novorojenčku prišlo do naselitve mikrobov. Zato imunski sistem ne dozori. Spremeni se presnova. Tako pride do imunske disfunkcije in do sprememb v presnovi, za katere danes vemo, da botrujejo omenjenim boleznim in stanjem.”

Dr. Matthew Hyde, raziskovalec na področju neonatalne medicine pri Imperialnem Kolidžu v Londonu, opozarja: ”Vse bolj opažamo, da se pred našimi očmi oblikuje svet, v katerem bo vsak čas razneslo tempirano bombo javnega zdravja. Raziskave kažejo, da se bo položaj iz roda v rod le še slabšal. Jutrišnja generacija se je tako že znašla na robu prepada, zato moramo ukrepati.”

Po besedah Alexa Wakeforda, sorežiserja dokumentarnega filma, “je Svetovna zdravstvena organizacija izjavila, da so nenalezljive bolezni dosegle raven epidemije. Vodilni ekonomisti napovedujejo, da bodo stroški zdravljenja nastale epidemije do leta 2030 tako visoki, da bodo lahko povzročili stečaj svetovnih sistemov zdravstvenega varstva. Vlade so močno v skrbeh zaradi dolgoročnih posledic odpornosti na antibiotike in zaradi vpliva, ki bi jih lahko takšna stopnja bolezni imela na svetovno družbeno in gospodarsko stabilnost. Na dnevnem redu vlad pa ne najdemo morebitnih vplivov načina rojstva.”

Toni Harman, sorežiserka, dodaja: “Carski rezi so pogosto nujni, z njimi lahko rešimo življenje.

Posamezni vodilni znanstveniki že dlje časa vse bolj glasno opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice. V zadnjih nekaj letih se je v razpravo vključilo vse več ljudi. Nove raziskave kažejo nadvse zaskrbljujočo sliko na področju zdravja prebivalstva v prihodnosti. Namen dokumentarnega filma je ozavestiti morebiten pomen “naselitve” mikrobioma pri vseh novorojenčkih, pa naj se rodijo po naravni poti ali s carskim rezom. Gre za vprašanje, ki je ključnega pomena ne le za starše in zdravstvene delavce, temveč tudi za svetovne voditelje. Zagotovo je nastopil čas, da porod in obporodno obdobje resno in nujno obravnavajo na najvišji ravni.”

 

Premiera: Torek, 25. november 2014, ob 20.00

Prva ponovitev: Sreda, 26. november 2014, ob 20.00

Lokacija: Mini teater, Križevniška 1

Enotna cena vstopnic 5 €

Trajanje: 60 min

 

Več informacij o "Mikrorojstvu" najdete tudi tukaj in tukaj.

 

V filmu “Mikrorojstvo” nastopajo naslednji znanstveniki in akademiki:

red. prof. dr. Rodney Dietert, Katedra za imunotosikologijo, Univerza Cornell

red. prof. dr. Martin Blaser, direktor Programa človeškega mikrobioma,  Katedra za translacijsko medicino, Univerza v New Yorku

izr. prof. dr. Maria Gloria Dominguez Bello, Oddelek za medicino, Univerza v New Yorku

dr. Philip Steer, zaslužni profesor porodništva, Imperialni kolidž, London

red. prof. dr. Neena Modi, Katedra za neonatalno medicino, Imperialni kolidž, London Matthew Hyde, raziskovalec na področju neonatalne medicine, Imperialni kolidž, London

red. prof. dr. Sue Carter, vedenjska nevrobiologinja, Univerza Severne Karoline, Chapel Hill

izr. prof. dr. Aleeca Bell, Oddelek za zdravje žensk, otrok in družine, Univerza Illinois, Chicago

red. prof. dr. Stefan Elbe, Katedra za mednarodne odnose, direktor Centra za svetovno zdravstveno politiko, Univerza v Sussexu

red. prof. dr. Anita Kozyrskyj, Oddelek za pediatrijo, Univerza v Alberti, glavna raziskovalka znotraj raziskovalnega programa Symbiota (Sinergija v raziskavah mikrobiote)

izr. prof. dr. Jacquelyn Taylor, Katedra za zdravstveno nego, Univerza Yale

red. prof. dr. Hannah Dahlen, Oddelek za babištvo, Univerza zahodnega Sydneyja

red. prof. dr. Lesley Page, Oddelek za babištvo, Kraljevi kolidž, London

Cathy Warwick, direktorica Kraljevega kolidža za babice