animirani film

režija: Zlatko Bourek, Pavao Štalter/ 8 min / Hrvaška

Zlatko Bourek legendarni hrvaški lutkar, kipar, slikar, gledališki režiser, scenograf, kostumograf, eden od ustanoviteljev zagrebške šole animiranega filma, vsestranski umetnik, judovskega porekla v svojem kratkometražnem animiranem filmu prikaže na simbolični ravni simbolični pekel druge svetovne vojne.

Vizualni navdih za film je dobil v delih Georga Grosza nemškega umetnika znanega predvsem po svojih karikaturah risb in slik berlinskega življenja iz leta 1920 in Wilhelma Heinricha Otta Dixa, ki je je bil prav tako cenjen nemški slikar in grafik, znan po svojih neusmiljenih in ostro realističnih upodobitvah Weimarske združbe in brutalnosti vojne. Skupaj z Groszom, sta na splošno veljala za najpomembnejša umetnika predvojnega časa.

V filmu spremljamo odhod gospe Sarike v judovski upokojenski dom. Njeno mirno slovo od mladosti prekinejo strahote holokavsta, katerega žrtev postane tudi sama. Namesto njene osebne pripovedi, nam Bourek ponudi njen odhod na gledališko predstavo, kjer se z vsakim novim dejanjem groza veča in veča. Gola in izmučena trupla, ki tavajo po prostoru kot duhovi. Violinist, ki iz sebe ne spravi zvoka violine, temveč zgolj škripajoči zvok, kot krik, kot bolečino. Holokavst se pred našimi očmi odvija iz prizora v prizor. Vsi sedeži v dvorani pa po koncu predstave prazni. Judov ni več.

Animirani film je narisan ročno in v osmih minutah, na kratko in na simbolični ravni prikaže čas spokojnega življenja Judov, ki se v hipu spreobrne v nepredstavljivo mučenje, trpljenje in smrt, pogrom cele nacije.  

Bourekovi likiso živi, provokativni, njegove podobe strašljive, skoraj grobi in barvno zelo izraziti. In ravno zaradi tega pusti v gledalcu (čeprav v zelo kratki in strnjeni zgodbi) grenak priokus.  

Art film za odrasle - ocena 5

Gašper Stražišar