V Ljubljani in Zagrebu se je v petek, 26. februarja 2016, odvil sklepni dogodek letošnjega 2. Festivala strpnosti- meddržavna videokonferenca “Hrvaška – Slovenija – Pomanjkanje prostora spomina. Zakaj Ljubljana in Zagreb nimata spomenika holokavstu? Spomin na holokavst, sedem desetletij pozneje.«
Javna razprava o holokavstu in povojni obravnavi Judov v naših krajih prihaja relativno pozno, čeprav je nujna za razumevanje tragedije, ki jo je doživela evropska ter z njo slovenska in hrvaška judovska skupnost. Prav tako je razprava o tem pomembna za razumevanje sedanjih nacionalnih, verskih in drugih nestrpnosti, ki smo jim priča.
Na razpravi v Sloveniji so sodelovali raziskovalci judovske zgodovine, dr. Irena Šumi, dr. Janez Premk, dr. Andrej Pančur, dr. Matevž Košir, gostitelj dogodka, ljubljanski župan Zoran Janković in Robert Waltl, direktor Judovskega kulturnega centra v Ljubljani, ki je v Sloveniji nosilec projekta Festivala strpnosti in pobudnik postavitve spominske plošče na Židovski stezi 4 in spomenika žrtvam holokavsta v Ljubljani. Med publiko pa so bili tudi načelnica oddelka za kulturo MOL Mateja Demšič, dr. Anica Mikuš Kos, Janez Lombergar, Mitja Rotovnik, predstavnica MZZ dr. Blanka Jamnišek, predstavniki MOL in številni drugi.
V Ljubljani se je razprava osredotočila na slovenski odnos do Judov in holokavsta ter na pomanjkljivo poznavanje judovske zgodovine in prispevka judovske skupnosti k gospodarskem, kulturnem in znanstvenem razvoju slovenskih dežel. Medtem ko so zgodovinarji in antropologi v zadnjih petnajstih letih opravili izredno veliko raziskovalno delo na področju zgodovine judovske skupnosti v Sloveniji, pa je splošno vedenje o slovenskih Judih in holokavstu še vedno zelo pomanjkljivo. Če je bila velika večina Judov umorjenih v nacističnih taboriščih smrti in so se po vojni le še redki preživeli preseljevali v Izrael, je povojni socializem, nenaklonjen etničnim in verskim manjšinam, sistematično zatrl spomin na Jude. Holokavst nad slovenskimi Judi je nato doživel še odrinjenje na stranski tir v reviziji zgodovine obdobja 2. svetovne vojne. Še več, tisti, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem, se v svoji usodi identificirajo s pregonom judovskega prebivalstva.
V Sloveniji številnih poglavij zgodovine odnosov do judovskega prebivalstva ne odpiramo, uveljavilo se je napačno prepričanje, da je bilo Judov v Sloveniji zanemarljivo malo. Novi podatki in nove raziskave kažejo drugačno sliko.
Udeleženci razprave so se strinjali, da Slovenija potrebuje predvsem spomenik ljubljanskim Judom. Načrti o tem, kakšen naj bo ta spomenik in kje naj stoji, so zdaj v pripravi. Ljubljanski župan je na tem področju obljubil, da bo mestna občina predlog obravnavala z naklonjenostjo, do 27. januarja 2017 pa bo na Židovski stezi 4, na prostoru srednjeveške sinagoge, postavljeno obeležje tamkajšnji judovski skupnosti.
Le malokdo pa ve, da je v srednjem veku judovska sinagoga stala tudi na mestu nekdanje Mestne knjižnice.
Govorniki iz Ljubljane so poudarili, da je potrebno poleg spomenika, vztrajati tudi na živem pripovedovanju o konkretnih ljudeh in družinah, skupnosti ki jo je fašizem in holokavst izbrisal iz našega prostora.
Prav to pa je tudi poslanstvo pred tremi leti ustanovljenega Judovskega kulturnega centra v Ljubljani, ki ga obiskuje vedno več obiskovalcev tako iz Slovenije, še več pa iz tujine.
V Zagrebu so na konferenci zbrali številne osebnosti hrvaškega javnega življenja, Vesna Kusin, (namestnica Župana Zagreba), Nataša Jovičić (odposlanka predsednice Republike Hrvaške), Zvonko Kusić (predsednik Hrvaške akademije znanosti in umetnosti), Goran Radman (ravnatelj Hrvaške radiotelevizije), Tvrtko Jakovina (zgodovinar), Ognjen Kraus (predsednik Židovske občine Zagreb), Branko Lustig (preživela žrtev holokavsta), kritično so se opredelili tudi do spornih stališč novega hrvaškega ministra za kulturo, Zlatka Hasanbegovića, glede NDH in ustaštva.
Tudi v Zagrebu naj bi v kratkem sledil natečaj za urbanistično in spomeniško rešitev spomenika na prostoru pred Glavno železniško postajo v Zagrebu.
Častni pokrovitelj in gostitelj razstave in videokonference:Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana
2. Festival strpnosti v Ljubljani poteka v organizaciji Mini teatra in Judovskega kulturnega centra Ljubljana v sodelovanju z nosilcem projekta Festival of tolerance in lastnikom blagovne znamke Udruga Festival suvremenog židovskog filma Zagreb.
Več o zanimivem programu festivala si lahko preberete tudi tukaj ali na spletni strani festivaloftolerance.com/ljubljana
