Prevajalec v slovenščino:
Nace Fock

Režiser:
Ivica Buljan

Dramaturginja:
Diana Koloini

Scenograf:
Aleksandar Denić

Kostumografinja:
Ana Savić Gecan

Kompozitor:
Mitja Vrhovnik Smrekar

Oblikovanje luči in video:
Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte

Lektor:
Jože Faganel

Igrajo:
Milena Zupančič, Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Robert Waltl, Petja Labović, Saša Pavlin Stošić, Aleksandra Balmazović, Jose, Gal Oblak in Lina Akif

Fotografinja:
Barbara Čeferin

Asistentka dramaturgije:
Manca Majeršič Sevšek

Asistentka kostumografije:
Slavica Janošević

Tehnični vodja:
Matej Primec

Garderoberka:
Elleke van Elde

Producenta:
Branislav Cerović in Sandra Ristić

Koprodukcija:
Mini teater, Festival Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj

Festival Ljubljana:
Direktor in umetniški vodja: Darko Brlek
Tehnični vodja: Adam Muzafirović

Mestno gledališče Ptuj:
Peter Srpčič
Tehnični vodja: Sandi Žuran

Premiera:
2. september 2020, Križanke

2. sep
Sreda
21:00
Križanke
4. sep
Petek
21:00
Križanke
5. sep
Sobota
21:00
Križanke
6. sep
Nedelja
21:00
Križanke
7. sep
Pon.
21:00
Križanke

O predstavi

Enega najbolj vnemirljivih svetovnih dramskih tekstov iz prejšnje sezone »Vsi ptice«, je napisal Wajdi Mouawad, avtor libanonskega porekla iz Quebecka, ki živi v Franciji. Na predlogi zgodbe o judovski družini z internacionalnimi koreninami, iz globine zgodovine, vznikne lik muslimanskega diplomata, ki je ujet in izročen Papežu kot darilo, ter prisiljen konvertirati v katoličanstvo. Ta drama je srečanje z absolutno idejo Drugega. Potem, ko je preizpraševal svojo odgovornost in svojih sodržavljanov v zgodbah, ki jih prikazuje libanonska vojna, poskuša Wajdi Mouawad tokrat v metaforični sliki človeštva kot planeta z vsemi pticami, oditi še dlje od rdeče lrte, ki jo vsakoč znova prehaja.

To je družinska saga, triler in surovo aktualna politična uganka, ki se začne v knjižnici velike univerze v New Yorku, kjer se mladi raziskovalec genetike, spozna z doktorantico zgodovine. V naslednjem prizoru se sliši zvok strašnih udarcev; smo sredi terorističnega napada v Jeruzalemu, Knjižnični stol se je spremenil v bolniško posteljo. Kaj sta mladi Eitan in Wahida iskala v Izraelu? Na mejni nadzorni točki Wahida potrpežjivo pojasnjuje, da Hassan Ibn Muhammad al-Wazzân, s katerim se ukvarja kot zgodovinarka, ni terrorist temveč protagonist njene doktorske teze: arbpski diplomat, ki je umrl pred petsto leti. Ranjeni Eitan je prišel v Izrael iskati svojo izgubljeno babic. Del družine se jeodselil v berlin, a teroristični napad jih je za kratek čas spet vrnil v Jeruzalem, kjer bodo vsi odkriliistočasno strašno in otreznitveno resnico o svojem poreklu.

To je tudi ljubezenska zgodba, ki se ne boji močnih emocij, remake Romea in Julije v času, ki sovraži razkošne zgodbe in prisega v minimalizem.

Vprašanja, ki jih želimo postaviti sebi in publiki so ali je podedovanost definirana z gensko, ali so spomini in pozaba enakovredni? Ali se odkrivajo in prenašajo družinske skrivnosti od enega potomca na drugega ali se jih lahko osvobodimo? Koliko generacij mora prvzeti krivico za Auschwitz? Ali lahko kot ljudje in narodi živimo bratstvo, kot ga poznajo rodovi ptic?

About the author

Over the years Wajdi Mouawad has established himself, all over the world as a uniquely original player on the contemporary theatre scene, acclaimed for his direct and uncompromising narratives and his spare and compelling theatre aesthetic. In all his work, from his own plays (over twenty to date, including Tideline, Scorched, Forests and Heavens and adaptations (including Céline’s Journey to the End of the Night and Cervantes’ Don Quixote), the productions he has directed (including Macbeth, The Trojan Women and Three Sisters), to novels (Visage Retrouvé, Anima) Wajdi Mouawad expresses the conviction that “art bears witness to human existence through the prism of beauty.” Wajdi Mouawad’s plays have been translated in more than twenty languages and presented in all parts of the world, including Great Britain, Germany, Italy, Spain, Japan, Mexico, Australia and the United-States. In April 2016, he is nominated as director of Theatre national La Colline, Paris.