Prevajalec v slovenščino:
Nace Fock

Režiser:
Ivica Buljan

Dramaturginja:
Diana Koloini

Scenograf:
Aleksandar Denić

Kostumograf:
Alan Hranitelj

Kompozitor:
Mitja Vrhovnik Smrekar

Oblikovanje luči in video:
Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte

Lektor:
Jože Faganel

Igrajo:
Milena Zupančič, Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Robert Waltl, Saša Pavlin Stošić, Aleksandra Balmazović, Jose, Gal Oblak in Lina Akif

Fotografinja:
Barbara Čeferin

Oblikovanje in fotografija programa in plakata:
Toni Soprano Meneglejte

Asistentka dramaturgije:
Manca Majeršič Sevšek

Asistentka kostumografije:
Slavica Janošević

Tehnični vodja:
Matej Primec

Šepetalka:
Nika Korenjak

Garderoberka:
Elleke van Elde

Producenta:
Branislav Cerović in Sandra Ristić

Koprodukcija:
Mini teater, Festival Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj

Festival Ljubljana:
Direktor in umetniški vodja: Darko Brlek
Tehnični vodja: Adam Muzafirović

Mestno gledališče Ptuj:
Peter Srpčič
Tehnični vodja: Sandi Žuran

Premiera:
2. september 2020, Križanke

2. sep
Sreda
20:30
Križanke
4. sep
Petek
20:30
Križanke
5. sep
Sobota
20:30
Križanke
6. sep
Nedelja
20:30
Križanke
7. sep
Pon.
20:30
Križanke
9. sep
Sreda
20:30
10. sep
Četrtek
20:30

O predstavi

Enega najbolj vznemirljivih svetovnih dramskih tekstov iz prejšnje sezone »Vsi ptice«, je napisal Wajdi Mouawad, avtor libanonskega porekla iz Quebecka, ki živi v Franciji. Na predlogi zgodbe o judovski družini z internacionalnimi koreninami, iz globine zgodovine, vznikne lik muslimanskega diplomata, ki je ujet in izročen Papežu kot darilo, ter prisiljen konvertirati v katoličanstvo. Ta drama je srečanje z absolutno idejo Drugega. Potem, ko je preizpraševal svojo odgovornost in svojih sodržavljanov v zgodbah, ki jih prikazuje libanonska vojna, poskuša Wajdi Mouawad tokrat v metaforični sliki človeštva kot planeta z vsemi pticami, oditi še dlje od rdeče črte, ki jo vsakič znova prehaja.

To je družinska saga, triler in surovo aktualna politična uganka, ki se začne v knjižnici velike univerze v New Yorku, kjer se mladi raziskovalec genetike, spozna z doktorantico zgodovine. V naslednjem prizoru se sliši zvok strašnih udarcev; smo sredi terorističnega napada v Jeruzalemu, Knjižnični stol se je spremenil v bolniško posteljo. Kaj sta mladi Eitan in Wahida iskala v Izraelu? Na mejni nadzorni točki Wahida potrpežljivo pojasnjuje, da Hassan Ibn Muhammad al-Wazzân, s katerim se ukvarja kot zgodovinarka, ni terorist temveč protagonist njene doktorske teze: arabski diplomat, ki je umrl pred petsto leti. Ranjeni Eitan je prišel v Izrael iskati svojo izgubljeno babic. Del družine se je odselil v Berlin, a teroristični napad jih je za kratek čas spet vrnil v Jeruzalem, kjer bodo vsi odkrili istočasno strašno in otreznitveno resnico o svojem poreklu.

To je tudi ljubezenska zgodba, ki se ne boji močnih emocij, remake Romea in Julije v času, ki sovraži razkošne zgodbe in prisega v minimalizem.

Vprašanja, ki jih želimo postaviti sebi in publiki so ali je podedovanost definirana z gensko, ali so spomini in pozaba enakovredni? Ali se odkrivajo in prenašajo družinske skrivnosti od enega potomca na drugega ali se jih lahko osvobodimo? Koliko generacij mora prevzeti krivico za Auschwitz? Ali lahko kot ljudje in narodi živimo bratstvo, kot ga poznajo rodovi ptic?

O avtorju

Wajdi Mouawad se je po vsem svetu najprej uveljavil kot edinstven igralec in režiser na sodobni gledališki sceni, cenjen po svojih neposrednih in brezkompromisnih pripovedih ter svoji prepričljivi gledališki estetiki. Njegov umetniški opus je zelo obsežen, od njegovih lastnih dram (več kot dvajset do danes, vključno s Tideline, Scorched, Gozdovi in ​​nebesa in priredb (Célineino Potovanje do konca noči in Cervantesov Don Kihot) ter produkcij, ki jih je režiral (Macbeth, Trojanke, Tri sestre), romanov  (Visage Retrouvé, Anima).

Wajdi Mouawad je prepričan, da je "umetnost priča človeškemu obstoju skozi prizmo lepote." Drame Wajdi Mouawada so bile prevedene v več kot dvajset jezikov in predstavljene v vseh delih sveta, od Velike Britanije, Nemčije, Italije, Španije, Japonske, Mehike, Avstralije in ZDA. Aprila 2016 je bil imenovan za direktorja nacionalnega gledališča "La Colline" v Parizu.