O predstavi
Prekrasna komična in žalostna melodrama Piera Paola Pasolinija, enega največjih umetnikov 20. stoletja
»Veš, saj te ne nameravam pojest. Pravzaprav mi ribe sploh ne teknejo. Nikoli jih nisem niti poskusila. Nikoli! No, ja … nekajkrat rižoto z morskimi sadeži … samo nekajkrat … In tudi jeguljo … Ja, v Livornu, enkrat ali dvakrat. Vidiš, kako sem iskrena?«
»To, da moram potrpet, lahko razumem … Lahko razumem tudi to, da moram čakat … In jaz, draga moja, sem v življenju veliko potrpela in čakala … Ti nekaj povem? Nekaj, česar nisem povedala še nikomur? Nikoli? Vsaj že deset let ne?«
Dramsko besedilo Ribica je bilo v gledališkem časopisu objavljeno septembra 1957 in pospremljeno z besedami: »P. P. Pasolini (je) nedavno končal komični monolog v enem dejanju.« Tekst je slavni italijanski režiser, pisec in komunist napisal za igralko Alido Valli, rojeno v Pulju, vendar je delo ostalo neuprizorjeno, v knjižni obliki pa je bilo objavljeno šele posthumno, leta 2001 v peti knjigi Pasolinijevih zbranih gledaliških besedil.
Ribica je zgodba o ženski v poznih tridesetih letih, ki se ni nikoli poročila in ki meče ribiško palico v jezero ter poskuša uloviti svoje lastno življenje. Ženska pripoveduje zgodbo o svojih treh ljubeznih, zgodbo o moških kot čudnih bitjih z drugega planeta, v vse to pa je vpleten politični diskurz upora tako proti fašizmu kot proti meščanskemu konformizmu.
Pasolini je za Ivico Buljana eden najpomembnejših avtorjev. Slovenska praizvedba Ribice je intimna razglednica ženske duše.
