Po motivih:
- drame Hugha Whitemorea: Breaking the Code
- romana Andrewa Hodgesa: Alan Turing - The Enigma

Režiser:
Ivica Buljan

Prevajalec:
Ignac Fock

Scenograf in kostumograf:
Rudy Sabounghi

Kompozitor:
Mitja Vrhovnik Smrekar

Oblikovanje luči:
Sonda 13 in Toni Soprano

Premiera:
Poletje 2021

Veliki evropski gledališki hit kmalu tudi v slovenskem prevodu in na našem odru.

23. junija 1912 se je v Londonu rodil angleški matematik in kriptograf Alan Mathison Turing, ki je bil močno vpet v računalniško znanost. Formaliziral je koncept algoritma in tako na neki način »izumil« programsko opremo. Poleg tega se je ukvarjal tudi z umetno inteligenco. Štejemo ga za očeta modernega računalništva. 

Alan Mathison Turing se je rodil leta 1912 v Londonu očetu Juliusu Mathisonu Turingu in materi Ethel Sari Turing.  Poleg matematike je tam študiral tudi kriptologijo. Leta 1936, pri 24 letih, je definiral princip enega najpomembnejših izumov v človeški zgodovini, ki mu rečemo Turingov stroj. Omenjeni stroj lahko z dovolj pomnilnika (traku, na katerem so zapisani ukazi) rešuje tudi zapletene matematične enačbe. S tem je naredil prvi korak k tako imenovanemu univerzalnemu računalniku, oziroma napravi, ki ima eno in isto strojno opremo, program pa ji določa namembnost, namesto namenskega stroja, kjer strojni del določa, kaj naprava lahko počne oziroma izračuna.

Star 26 let se je ukvarjal s kriptoanalizo, ki je vodila v gradnjo stroja za razvozlavanje nemških sporočil, ki so ga preprosto poimenovali »Turingova bomba«. Kasneje je razvil tudi metodo razbitja šifer nemške mornarice, ta je namreč uporabljala drugačno šifrirno napravo kot nemška vojska, ter izdelal prenosno napravo za varno (šifrirano) glasovno sporazumevanje s kodnim imenom Delilah. 

Leta 1950 je Alan Turing predstavil »oreh«, ki ga ni strl še noben računalnik, saj si je že tedaj postavil vprašanje, ali lahko stroj misli. Po tem je danes tudi najbolj znan.

Turingov test je preizkus t.i. inteligence stroja, oziroma ali je računalnik sposoben preslepiti človeka, da ta misli, da se pogovarja z drugim človekom, in ne z računalnikom. Oba komunicirata v naravno izgovorjenem jeziku, vendar v obliki besedila.

Leta 1954 je naredil samomor.

Ko so našli njegovo truplo, so ugotovili, da se je zastrupil s cianidom, ob njem pa je ležalo napol obgrizeno jabolko. Čeprav jabolka niso analizirali, da bi ugotovili, ali je bil v njem strup, poetično velja, da naj bi ga Turing sam zastrupil po vzoru enega svojih najljubših filmov, Disneyjeve Sneguljčice in sedmih palčkov.

V knjigi Zeroes and Ones pisateljica Sadie Plant špekulira, da je obgrizeni mavrični logotip podjetja Apple pravzaprav poklon Turingovi žalostni usodi. Kar pa je zelo verjetno le urbana legenda.

Nova drama Turingov stroj, ki na prvovrsten način povzema zgodbo o Turingu in kako je v času druge svetovne vojne dešifriral nemški kodirni sistem Enigma in kako je njegova homoseksualnost in obsodba družbe takrat uničila njegovo življenje.