O predstavi
Avtorski projekt Samo še enkrat gremo spat se bo ukvarjal s prikritim, nevidnim nasiljem, ki preveva naša mesta, ulice, vsakodnevne stike, a vendar ostaja odrinjeno iz vidnega polja po principu »Česar ne veš, ne boli«. Glavni fenomen, ki ga bo predstava preučevala, je prikrivanje »brazgotin« družbe pred samo sabo, kar razlike poglablja, pod pretvezo tega, da se bodo nekatere problematike rešile same, če se jih pusti ob strani. Za tem delovanjem se skriva nekakšna otroška logika, nekakšna naivnost, ki jo lahko pri otrocih morda še občudujemo, ko pa pride do perečih družbenih vprašanj, pa je zgodba drugačna.
Predstava bo črpala iz dokumentarnega gradiva, observacije okolij, v katerih bivamo, osebnih zgodb ekipe in odnosa, ki se stke med njimi.
Samo še enkrat gremo spat, pa bo vse drugače. Samo še enkrat gremo spat, pa ne bo več bolelo. Samo še enkrat gremo spat, pa bo vse kot je prav.
O režiserju
Jernej Potočan (1996) je leta 2015 začel študij dramaturgije, kasneje leta 2019, pa še študij režije na AGRFT. Kot dramaturg je sodeloval pri predstavah Under construction, 410 kilometrov, Anatomija zamolka, Kot vsa svobodna dekleta, Polenta inMedtem, ko mi spotify po meri ustvarja playlisto z naslovom moodymix. Pri slednjih dveh podpisuje tudi režijo. Predstava Under construction, pri kateri je sodeloval, je bila nagrajena s posebno nagrado žirije na 52. tednu slovenske drame. Ukvarja se tudi s pisanjem dramatike. Objavljena so tri njegova besedila (Odpad, Vsaka pesem se enkrat izpoje, Žalostinke). Za kratek scenarij Živalski vrt, je prejel Grossmanovo nagrado; za besedilo Ostali smo brez prijateljev, zbirali smo znamke, Drugo nagrado One minute play contest; za besedilo Žalostinke pa nagrado rdeča nit. Dve njegovi besedili sta bili tudi uprizorjeni (Žalostinke - MGL ter Uspavanka v sobi brez oken - sodelovanje AG in AGRFT).
