V organizaciji Mini teatra in Judovskega kulturnega centra Ljubljana je 1. septembra 2024 na Križevniški ulici v Ljubljani v okviru projekta TRAST potekala velika ulična predstava Judovsko življenje v Ljubljani 2. Ta predstava je bila tudi uradna otvoritev festivala Evropski dnevi judovske kulture v Ljubljani, letnega dogodka, namenjenega predstavitvi judovske dediščine ter spodbujanju dialoga, priznavanja in izmenjave z različnimi dejavnostmi po vsej celini.
Predstavo Judovsko življenje v Ljubljani 2 je režiral Robert Waltl, ki je tudi avtor koncepta, besedilo pa je pripravil Vinko Möderndorfe. Predstava temelji na zbirki osebnih artefaktov, pričevanj in fotografij, zbranih za razstavo Judovskega kulturnega centra Holokavst v Ljubljani. Uprizoritev je sledila načelom muzejskega gledališča, ki uvaja novo metodo pripovedovanja zgodb, ki vključuje gledališče v interpretacijo kulture in dediščine.
Igralci so upodobili resnične posameznike, ki so nekoč živeli na Križevniški ulici, in pripovedovali svoje zgodbe o življenju Judov pred in med drugo svetovno vojno. Timotej Novaković in Nika Korenjak sta odigrala vlogi Julijana in Vere Moskovič, Robert Korošec je upodobil Otona Baumgartna, katerega zadnje bivališče je bilo na Križevniški ulici 7, Barbara Vidovič pa Trudo Kapper. Nika Korenjak in Barbara Vidovič sta povedali tudi zgodbo dveh tet skladatelja Urbana Kodra, ki sta skrivali mladega ljubljanskega Juda Fritza Wolfeilerja. Obe teti sta bili odkriti in pozneje umorjeni v taborišču Ravensbruck. Robert Waltl je skozi celotno prireditev povezoval zgodovinski kontekst ter judovske tradicije in običaje.
Predstavo je spremljala slovenska glasbena skupina Kontra Kvartet (Vesna Čobal - violina, Daniel Marinič - harmonika, Domen Marn - klarinet, Petar Marić - kitara, Luka Dobnikar - kontrabas). Skoraj dveurni prireditvi so dodali edinstveno noto z izvajanjem klezmer glasbe, tradicionalne glasbe vzhodnoevropskih aškenazijskih Judov. Z inštrumenti, kot so kitara, violina, klarinet, harmonika in kontrabas, so z dvajsetimi redko slišanimi pesmimi oživili čar vzhodnoevropskih plesnih ritmov. Glasba, polna strasti, dramatičnosti, melanholije in pozitivizma, je navdušila občinstvo.
Dogodka se je udeležilo približno 150 ljudi, med njimi diplomati, turisti, lokalni prebivalci in zlasti člani judovske skupnosti v Ljubljani. Na voljo so bili tudi brezplačni vodeni ogledi Judovskega muzeja in razstave Holokavst v Ljubljani, ki so omogočili dodaten vpogled v zgodovinske izkušnje Judov v mestu.
Projekt financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Niti Evropska unija niti EACEA ne moreta biti odgovorni zanje.
