O predstavi
Nekje globoko pod zemljo, tam kjer je svetloba redka in je tišina skoraj poslušljiva, je nekdaj domoval Perkmandlc – majhno, navihano bitje, obdano s prahom premoga in skrivnostjo temnih rovov. Bil je varuh podzemlja in prijatelj rudarjev, čeprav ga ni nihče ujel na delu. Znal je poskrbeti, da so rudarji pravočasno slišali šum nevarnosti, včasih pa jih je tudi malo pošalil – skril je kladivo, premaknil svetilko ali poskrbel za čisto pravi zvočni privid, zaradi katerega se je vsakdo vsaj enkrat nasmehnil sredi težkega dne. Rudarji so verjeli, da obstaja, nikoli pa ga ni nihče videl. A prišla so leta, ko so se rudniki v Zasavju zaprli, ko je po rovih potihnil človeški korak. Jamski škrat, ki je tako izgubil svojo »službo« in dom, je bil primoran vzeti pot pod noge. Odšel je v svet nad zemljo, da bi nadaljeval svoje poslanstvo - pomagati ljudem. Na svoji poti se znajde v povsem novih, neznanih okoljih in situacijah. Kot Alica v čudežni deželi odkriva, spoznava, se čudi in pri tem doživlja nepredvidljive zaplete. Na bližnjem drevesu si uredi domovanje. In čeprav ga ljudje sprva ne sprejmejo, sledi preizkušnja, ki jih poveže in pokaže, da rudarske vrednote, kot so prijateljstvo, poštenost, sočutje in pomoč še niso zamrle. Vsaka Alica ima svojo čudežno deželo in vsak Perkmandlc lahko v novem svetu najde misijo, v kateri mlajšim in starejšim otrokom odpira oči, ušesa in srce ter sporoča, da z dobro voljo, sodelovanjem in sprejemanjem drugačnosti razlike med ljudmi naredijo svet bolj pisan, navdihujoč in magičen. Pisana paleta plesnih in cirkuških prvin, animacije, svetlobe, teksta in glasbe skupine Orlek bodo v predstavi v koreografiji Branka Potočana zaorali še posebej čudežno pot škrata Perkmandlca.
O avtorju
Branko Potočan (1963) je svoje otroštvo in mladost preživel med rudarji v Hrastniku in eno leto celo delal v rudniku. Svet, ki ga je spoznal, je vanj vtisnil pečat poštenosti in iskrenosti delovnih ljudi. V svojih plesnih zgodbah se nostalgično in hudomušno vrača domov, v tokratni predstavi v spremstvu Perkmandlca. Branko Potočan se je s plesomzačel ukvarjati že v osnovni šoli. Kot mladinec je ustanovil breakdance skupino Gumiflex, s katero je ustvaril dve gledališki predstavi. Bil je član folklorne skupine France Marolt v Ljubljani. Obiskoval je Fakulteto za šport v Ljubljani in hkrati začel profesionalno plesno kariero. Leta 1986 se je pridružil Plesnemu teatru Ljubljana in kot del takratne avantgardne skupine pod vodstvom Ksenije Hribar sodeloval v vseh pomembnejših produkcijah. Med letoma 1990 in 1993 je v Bruslju sodeloval s svetovno znanim koreografom Wimom Vandekeybusom. Z njegovo skupino Ultima Vez je prekrižaril svetovne plesne in gledališke odre. Leta 1994 je ustanovil svojo skupino fizičnega teatra Fourklor, s katero je v obdobju 30 let ustvaril preko 30 celovečernih predstav. Je avtor preko 50 predstav in je za svoje delo prejel več nagrad. Že vrsto let deluje v gledališčih kot koreograf oz. svetovalec za gib, kot pedagog sodeluje z Alma Mater Europaea – Akademijo za ples, vodi delavnice za sodobni cirkus in sodobni ples. Leta 1994 je ustanovil Vitkar zavod, neprofitni zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov. Ta že 23 let pod Potočanovim umetniškim vodstvom organizira Mednarodni festival scenskih umetnosti Rdeči revirji v Zasavju.
