Ogled filma Otroci z Windermera in pogovor po projekciji
Avgust 1945. Avtobus, poln otrok prispe na posestvo Calgarth ob jezeru Windermere. Ti otroci so preživeli holokavst, ki je uničil evropsko judovsko prebivalstvo. Imajo samo oblačila na sebi ter nekaj skromnih stvari, nosijo pa čustvene in fizične brazgotine vsega, kar so prestali. Za njihovo oskrbo je zadolžen Oscar Friedmann, v Nemčiji rojen otroški psiholog. On in njegova ekipa svetovalcev imata le štiri mesece časa, da otrokom pomagajo obnoviti življenje. Ob jezeru, v soncu in dežju otroci jedo, se učijo angleščine, igrajo nogomet in kolesarijo. Vsak dan hrepenijo po novicah o svojih bližnjih, medtem pa so povabljeni, da svojo travmo izrazijo skozi slikanje. Nekateri domačini jih zbadajo, drugi pa jih sprejemajo. Številni starejši otroci kradejo in jih tlačijo more. Kljub temu se prav v tem okolju začnejo zdraviti. Otroci z Windermera je surova, ganljiva in na koncu katarzična zgodba o vezeh, ki jih stkejo med sabo, in o tem, kako prijateljstva, sklenjena v Windermeru, postanejo rešilna vrv za uspešno prihodnost. Ker nimajo sorodnikov, jih najdejo drug v drugem.
