Za žive

Januarja 1945, po dveh letih ujetništva v taborišču smrti, se je 10-letni preživelec holokavsta Marcel Zielinski podal na nevarno 100 km dolgo pot peš iz Auschwitz-Birkenaua skozi aktivno vojno območje do Krakova na Poljskem. Otrokovo obupano iskanje preživelih družinskih članov. Potovanje iz teme v svetlobo. Desetletja kasneje je 250 kolesarjev iz 12 držav potovalo v Auschwitz in ponovno prehodilo pot osvoboditve 84-letnega Marcela kot skupno dejanje sočutja, imenovano Ride for the Living (Vožnja za žive). Marcelova nečloveška izkušnja holokavsta in sočutje, ki so ga pokazali med Vožnjo za žive, sta osupljiva vzporednica za enako nevarno pot človeštva med dvema skrajnostma naše narave: od nečloveškosti do sočutja. Od teme do svetlobe. Spodbuja nujno razpravo: Kdaj bomo nehali graditi spomenike mrtvim in se lotili ponovne humanizacije živih? Kdaj bomo končno rekli NIKOLI VEČ in to tudi mislili resno?