O predstavi
Predstava »Heršlove fantazije« je subtilna uprizoritev, ki se razkriva skozi zbirko zgodb, ki jih je napisal judovski pisatelj in nobelovec Issac Bashevis Singer. Bashevis Singerjev je skromen in poetičen način pripovedovanja oživlil skozi subjektivne opazke o človeški naravi. Preučeval je odnos med dobrim in zlim, mec sočutjem in brezbrižnostjo... Pogosto je govoril o človeškem duhu skozi biblijsko in folklorno modrost.
S pomočjo miniaturnega papirnatega gledališča in lutk, zvokov preprostih glasbil in oblik fizičnega gledališča se ideja metaforičnega pripovedovanja odvija skozi oči mladega fanta Hershela. Njegove lastne življenjske izkušnje pozivajo k razumevanju in ohranjanju kolektivnega spomina na judovske tradicije in življenjske izkušnje. Predstava raziskuje načine prenosa globokega dialoga med igralcem in predmetom. Predstava temelji na načelu nenehne preobrazbe prostora: dvodimenzionalne kulise se spremenijo v domišljijske pokrajine, majhne najdene igrače, ki padajo iz glasbene skrinjice, se transformirajo v like na otroškem igrišču. Papirnati material, ki ga dojemamo kot krhkega in začasnega, se v predstavi spremeni v nekaj trajnega in pomembnega. Jezik predmetnega gledališča vabi gledalca, da si podrobneje ogleda svet preprostih predmetov, ki oživijo v novih funkcijah in pomenih.
Tina Resman (Heršel) v predstavi skrbno postavlja majhno ulico iz kartonskih hišic in ustvarja miniaturni svet s svojo avtorsko poetiko. Objekti izgledajo ranljivi in živi, kot da bi s svojimi pljuči dihali pod prsti igralke. Besednjak tišine v tem trenutku pove več kot besede v sanjski sceni, saj čarobnost zvokov v dečku Heršlu vzbudi domišljijo. Lutke, narejene iz papirja, kartona in recikliranih materialov, ohranjajo vidne sledove svoje pretekle uporabe. Na ta način predstava zastopa etiko ponovne uporabe rabljenih predmetov, nam pomaga pri razumevanju kolektivne preteklosti in tradicije naših prednikov.
Nika Korenjak
O avtorici
Yulya Dukhovny je judovsko-ameriška umetnica in gledališka režiserka, ki živi v Kaliforniji. Svoje delo predstavlja skozi »Microscope Toy Theatre«, potujočo gledališko skupino, ki jo je ustanovila leta 2010. Dukhovnyjeva dela na miniaturnih odrih, ki prikazujejo različne oblike pripovedovanja skozi predmete, kolaže, papirnate lutke in zvok. Nastopala je na številnih mednarodnih gledaliških rezidencah in na festivalih v Franciji, Nemčiji, Rusiji, Mehiki in Združenih državah Amerike. Trenutno kot vizualna umetnica sodeluje z Lit Moon International Theatre Company pri različnih produkcijah.
Dukhovny je prejemnica štipendije Long Beach Arts Council Professional Artist Fellowship in nosilka nagrade Stage Artistry Award, ki jo podeljuje neodvisni časopis Independent iz Santa Barbare za produkcijo predstave The Wind in the Willows na Westmont College v Montecitu v Kaliforniji. Dukhovny je svojo kariero začela kot klasična pianistka in študirala na Državni akademiji Mussorgsky v Jekaterinburgu v Sovjetski zvezi, preden se je odpravila na veliko potovanje z dvema selitvama, najprej v Izrael (1990–2006) in nato v ZDA. Danes živi v Kaliforniji. Dukhovnyjino delo je v veliki meri povezano z opernimi produkcijami, vključno z delom na več kot trideset evropskih in ameriških opernih produkcijah z New Israeli Opera v TLV in z ameriškimi družbami: Opera Pacific, Atlanta Opera, Los Angeles Master Chorale in IU Jacobs School of Music. Trinjast let je bila asistentka in pomočnica režiserja, delala je za Franca Zeffirellija, Davida Pountneya, Petra Sellarsa, Jeana Clauda Auvreyja, Giancarla Del Monaca, Manfreda Belharza in mnoge druge. Od leta 2010 se je preusmerila v poklicno preobrazbo in uresničila sanje, da postane neodvisna vizualna umetnica in režiserka ter eksperimentira s tem, kar jo je vedno navduševalo: slikarstvo, kolaž in uporaba ali izdelava miniaturne scene. Yulya Dukhovny širi svoje ambicije, da bi združila sredstva in oblike umetniškega izražanja v celovito umetniško delo.
V spomin na svoje pradedke in prababice, ki so skupaj s svojimi potomci postali žrtve holokavsta med drugo svetovno vojno v Odesi, ustvarja novo predstavo »Heršlove fantazije«.
O ustvarjalkah
Marina Simonova je igralka in lutkarica, katere delo temelji na fizičnem pristopu k uprizarjanju in manipulaciji predmetov in lutk. Izobraževala se je na Gledališki akademiji v Sankt Peterburgu (2013–2017) in na Nacionalni šoli za lutkovno umetnost v Charleville-Mézières ( ESNAM; 2018–2021), deluje pa kot igralka in lutkarica v institucijah, kot so Plexus Polaire (FR), Tchaïka (BE) in druge. Je ustanoviteljica svoje gledališke skupine BananaFish (FR), ki ima sedež v Charleville-Mézièresu od leta 2024.
Tina Resman se je rodila leta 1998 na Jesenicah. Leta 2017 se je vpisala na študij dramske igre na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Za vlogo Jelke je prejela študentsko nagrado Zlatolaska (režija: Živa Bizovičar, produkcija IV. semestra po motivih Ionescove Plešaste pevke). Igrala je v krstni uprizoritvi Simone Hamer Vse OK režiserja Matjaža Fariča v SNG Drama Ljubljana. V SNG Maribor je igrala v predstavi Elektri pristoji črnina (vloga: Hazel Niles) pod režijsko taktirko Maše Pelko. Zaključuje magistrski program študija Dramske igre – smer Gledališko petje na AGRFT. V okviru programa je nastala magistrska produkcija Dama slanih oči, ki je bila prikazana na 53. Tednu slovenske drame. V Prešernovem gledališču Kranj odigrala vlogo Ljudmile Krese v predstavi Dame je strah? v režiji Anđelke Nikolić. V letu 2023 je sodelovala pri državni Prešernovi proslavi v režiji Matjaža Fariča. V produkciji SNG Nova Gorica je uprizorila vlogo Carol v predstavi Oleanna avtorja Davida Mameta. V jeseni leta 2023 je igrala v predstavi Vampirček gre v šolo v produkciji Mini Teatra Ljubljana v režiji Nejca Potočana. V Prešernovem gledališču Kranj ustvarila vlogo Maričke v Predsednicah Wernerja Schwaba v režiji Jureta Novaka. Za to vlogo je prejela nagrado komedijantka večera na 32. Dnevih komedije V Celju. Leta 2024 je upodobila vlogo Eve Cohen v Markovićevem Beograjskem triu v Anton Podbevšek teatru v režiji Matjaža Bergerja. Nastopila je v predstavi Matjaža Fariča z naslovom Nezaželeni v koprodukciji zavoda Flota in Cankarjevega doma. V Anton Podbevšek teatru je nastopila v predstavi Življenje in časi Bertolta Brechta. V Cankarjevem domu je v režiji Matjaža Fariča nastopila v predstavi Antimusical: Spolzka tla. Igrala je v predstavi Peter in volk v SNG Opera in balet Ljubljana v režiji Ivana Peternelja. V režiji Juša Zidarja je igrala v predstavi Simultan/o v Teatru Rampa v Celovcu. Tina Resman redno posoja glas risanim junakom. V filmu Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika upodobi lik Kaje.
