Mini teater Ljubljana
Zavod za promocijo in izvedbo
lutkovnih in gledaliških predstav

Križevniška 1
1000 Ljubljana

Dvorana Bernard-Marie Koltès,
Križevniška 1

Telefon:
+386 1 425 60 60

GSM - direktor:
+386 31 330 600

GSM - organizacija programa, gostovanja, odnosi z javnostmi:
+386 41 314 414

GSM - trženje/marketing:
+386 1 425 60 60

E-pošta:
info@mini-teater.si

Matična številka:
1399403

ID štev. za DDV:
SI43211127

Poslovni račun:
02011-0052254884

Odgovorni osebi:
Robert Waltl, direktor
Ivica Buljan, umetniški vodja


View Larger Map

Predstavitev

Mini teater sta leta 1999 osnovala Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem teatru in gledališču za mlado občinstvo. Estetsko se Mini teater usmerja k besedilom avtorjev, kot so Bernard-Marie Koltès, Heiner Müller, Robert Walser, Elfriede Jelinek, Jean Genet, Hervé Guibert, Arthur Rimbaud, A. S. Puškin in H. Ch. Andersen, v njem pa imajo prednost raziskovalne režijske estetike z režiserji, kot so I. Buljan, A. Anurov, P. Calvario, S. Nordey, R. Waltl in J. Ivanc, v programu za mlado občinstvo pa posebno pozornost posveča inovativnim umetniško-vzgojnim projektom.

Mini teater je za svoje gledališko ustvarjanje prejel številne nagrade in priznanja v tujini in Sloveniji ter sodeluje z izjemni igralci (Milena Zupančič, Marko Mandić, Veronika Drolc, Ana Karić, Senka Bulić, Polona Vetrih, Jurij Souček ...), vizualni umetniki (V. Fiškin, S. Tolj, B. Cain, T. Gverović, SON:da, T. Gotovac, M. Jakše ...) in glasbeniki (Mitja Vrhovnik Smrekar, The Beat Fleet, Jose, Ditka Haberl, Dunja Vejzović, Tamara Obrovac ...).

Mini teater letno odigra približno petsto predstav v Ljubljani, Sloveniji, zamejstvu in na številnih mednarodnih festivalih, v desetih letih pa je izpeljal sto osemdeset gostovanj na vseh celinah ter uglednih festivalih v Moskvi, Neaplju, Havani, Varšavi, Dunaju, Bruslju, Sarajevu, Beogradu, Kairu, Teheranu in drugod. Svojo usmeritev in uspešno partnerstvo potrjuje tudi mednarodno sodelovanje Mini teatra s hrvaškimi institucijami, kot so Novo kazalište Zagreb, ARL Dubrovnik, ZeKaeM - Zagrebško gledališče mladih, Zadar snova, Teatar ITD in HNK Reka.

Namen Mini teatra je pravzaprav paradoksalen, saj hoče biti gledališče, ki bo tako elitistično kot populistično, ekscentrično in všečno širokemu občinstvu, zato podira tradicionalne gledališke omejitve in jih presega, v novih prostorih na Križevniški ulici v Ljubljani pa uveljavlja tudi koncept t.i. "razširjenega gledališča" z organizacijo koncertov, branj romanov v izvedbi najboljših slovenskih igralcev in mnogimi umetniškimi akcijami.

"Želel sem svobodno, kreativno gledališče, saj me je dušila institucija v kateri nisem več našel inspiracije, moj potencial pa je bil ujet v začarani krog. Mini teater sem osnoval pred desetimi leti z Ivico Buljanom, ker sem želel spojiti ljubezen do lutkovnega gledališča in sodobnega dramskega gledališča. Vzor so mi bili newyorški teatri kot La Mama, odprta mesta v katerih se igrajo predstave, koncerti, organizirajo se večeri poezije, promocije, debate, druženja." Robert Waltl, direktor in soustanovitelj Mini teatra.

MI(NI)SMOMINI je slogan, s katerim Mini teater koraka tudi naprej. Toda, kljub imenu, majhen Mini teater ni bil nikoli.

Pomembna dvojnost Mini teatra

Zaradi uspehov na obeh področjih svojega delovanja včasih slišimo vprašanje, ali je Mini teater gledališče za otroke in mladino ali za odraslo občinstvo. So Mini teater lutkovne predstave ali postdramske predstave?

Oboje. In še več. Mini teatru je uspelo namreč ustvariti gledališki paradoks, ki združuje tako ljubezen do otrok in njihovih ustvarjalnih potreb kot tudi inovativni in včasih kontroverzni postdramski program. »Hotel sem svobodno, kreativno gledališče, saj me je institucija, v kateri nisem več našel navdiha, dušila. Moj potencial pa je bil ujet v začarani krog,« je Robert Waltl svojo ljubezen do lutkovnega gledališča zato spojil s sodobnim dramskim gledališčem ter skupaj z režiserjem Ivico Buljanom ustanovil Mini teater. Po vzoru gledališč, kot je newyorška La MaMa, sta v novih prostorih uveljavila koncept »razširjenega gledališča«, ki s predstavami, koncerti, večeri poezije, branji romanov in umetniškimi akcijami podira in presega tradicionalne gledališke omejitve, z vedno odprtimi vrati za zagona in ustvarjalnosti polne gostujoče skupine in posameznike. Saša Pavček, Lara Jankovič, Bossa de Novo, Branko Potočan, Theatre Gigante in Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič in Zvezdana Novaković, študenti AGRFT-ja in Pedagoške fakultete, Exodos, Columbia Marionette Theater, Judovski kulturni center, Koroški kulturni center, IHS, SKC Danilo Kiš, Italijanski in Francoski inštitut so le nekateri, katerih ustvarjanje je kar najbolj podprl tudi Mini teater.

Prepoznavno mesto ustvarjanja

Predstave Mini teatra so kmalu začele preraščati svojo začetno zasnovo in omejitve, s številnimi premierami, že okoli 100 lastnimi predstavami, v katerih igra več kot 150 igralcev, pa je naše gledališče postalo eno najuspešnejših na svojem področju. Na letni ravni pripraviti okoli 500 prireditev, od tega več kot 300 uprizoritev za otroke, 90 predstav za odrasle ter kot soustvarjalce in gledalce privabiti več kot 70.000 ljudi, je namreč velik uspeh. Vabila Mini teatru na priznane mednarodne festivale in gostovanja ne le po Sloveniji, Balkanu in v Evropi, pač pa tudi v tako oddaljenih državah, kot so ZDA, Koreja, Venezuela, Kuba ali Iran, Pakistan, Armenija ali Rusija, pa nosijo ime Ljubljane in Slovenije daleč čez meje in slovensko prestolnico še vidneje izpostavljajo na svetovnem kulturnem zemljevidu.

Toda številne nagrade tako strokovnih komisij kot občinstva, ki jih je Mini teater prejel v razmeroma kratkem času, niso le velika potrditev izjemnega dela. So tudi izredna odgovornost temu slediti in to dosegati tudi v prihodnje. So nepisana zaveza, ki se je Mini teater dosledno drži: smo namreč edino slovensko neodvisno gledališče, ki smo dvakrat zapored prejeli največjo nagrado v domačem gledališkem prostoru – veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti.

Z lastnimi predstavami tako za otroke kot za odrasle, s sodelovanjem v skupnih projektih, z organizacijo mednarodnih festivalov ali z gostovanjem na njih, z zagonom nove kulturne četrti Ljubljane, Križevniške, z vpetostjo v obeležitev 2000-letnice Emone ali 20-letnice delovanja neodvisne kulturne scene v Ljubljani, Mini teater dokazuje, da nikakor ni mini.

Ljubljanski dedek Mraz s Križevniške

Že vsak konec jeseni se v Mini teatru začnejo priprave na tradicionalni sprevod dedka Mraza po Ljubljani. Kaj hitro je tu namreč konec leta, ko se direktor Mini teatra, Robert Waltl, ki vlogo dedka Mraza igra že dvajset let, na kočiji, ki jo vlečejo lipicanci, v spremstvu pisane druščine živali in številnih pravljičnih bitij in glasbenikov Papirniškega pihalnega orkestra Vevče zadnje dni decembra vsako popoldne izpred Mini teatra na Križevniški ulici odpravi na pot po Ljubljani. Navdušene malčke  razveseljuje s sladkimi bomboni, starše in njihove spremljevalce pa obdaruje z modrimi nasveti. Pot, ki ga izpred Mini teatra vodi po Bregu čez Čevljarski most do Mestnega trga, se nadaljuje do Prešernovega in Kongresnega trga, kjer ga pričaka največja množica ljudi, nato pa se s kočijo počasi vrne nazaj proti Mini teatru.

Kučmo si dedek Mraz decembra pogosto nadene tudi po predstavah v Mini teatru, ko otroke razveseli še z drobnimi darilci. Ob vseh igračah in sladkarijah, ki so jih deležni z vseh strani, so tudi otroci nad darilom v obliki lutkovne ali igrane otroške predstave več kot navdušeni, o čarobnosti lutk in gledališča z iskricami v očeh pa pripovedujejo še dolgo po tem.

Nova kulturna četrt Križevniška

Komaj se dedek Mraz dobro poslovi in novoletne lučke ugasnejo, mnogi že začnejo neučakano odštevati, kdaj pride pomlad, ko mesto ponovno ozeleni in zaživi. S prihodom Mini teatra pa je zaživela in ozelenela tudi do tedaj siva, zapuščena in spregledana Križevniška ulica - odkar je tja prišel Mini teater, Križevniška ulica živi pravzaprav vse leto.  

Mini teater je namreč pobudnik nove kulturne četrti Križevniška, ki povezuje in združuje tako umetnike in ustvarjalce kot tudi stanovalce. Projekt je takoj naletel na veliko zadovoljstvo in zanimanje obiskovalcev in turistov. V sklopu projekta Urbane intervencije in ozelenitve, ki je pomenil eno redkih urbanih intervencij v središču Ljubljane in obenem novo možnost kulturne revitalizacije mesta, je Križevniška četrt opremljena tudi z malimi likovnimi instalacijami, klopmi, novimi napisi in označevalnimi tablami, drevesa na ulici ter rože na oknih in v samokolnicah pa ustvarjajo prijetno vzdušje v strogem centru mesta in ponujajo včasih nujen pobeg od mestne gneče. »Ali postaja slovensko glavno mesto zato kaj bolj prijazno do svojih prebivalcev? Prav gotovo. To dokazujejo tudi nekatere spremembe v obnašanju. Prebivalci oživljenih predelov Ljubljane se med seboj poznajo in tudi pozdravljajo. Kot včasih na vasi ali v manjših mestih. V hitrih in trpkih časih pa take geste štejejo precej več, kot je videti na prvi pogled,« je v članku za Adria In-Flight Magazine zapisal Matjaž Potokar.

Odprtje kulturne četrti Križevniška je Mini teater leta 2011 obeležil s performansom po pesmih Tomaža Šalamuna Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana – Poker, ki je potekal na desetih različnih lokacijah med Križankami in Ljubljanico in v katerem so sodelovali igralci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Južne Amerike in Francije. »S prireditvami, kot je bila ta, želimo Ljubljančane zvabiti na ulico, da se družijo in so ponosni na izročilo Križevniške,« pravi Robert Waltl. »Šalamunova sedemdesetletnica pa ni bila le idealna priložnost, da se z Ivico Buljanom oddolživa temu velikemu svetovljanu, pač pa smo s performansom odkrivali tudi vse skrite kotičke, ki jih ponuja Križevniška z okolico,«se želja Roberta Waltla, Mini teatra in vseh ostalih snovalcev, prenesti umetnost in energijo življenja iz gledališča tudi na ulico, uspešno uresničuje.

Na Križevniški ulici so postavljene tudi domiselne klopi, namenjene druženju in prijetnemu klepetu ali le počitku in odmiku od mestnega vrveža. Očaran nad bogato zgodovino le dvesto metrov dolge Križevniške ulice, ki jo je do tedaj marsikdo celo spregledal, je Robert Waltl že takoj od priselitve Mini teatra začel odkrivati zanimiva imena svojih novih »nekdanjih sosedov«: od Prešerna, Kosovela, Linharta, Valvazorja in Preglja do slikarja Jelovška, kiparja Robbe, mecena Blaža Chrobatha in njegove hčere Luize Pesjakove, Čopa, Smoleta, Ane Jelovškove in Zoisa, ki je v svoji palači gostil celo papeža in kneza Metternicha. Enako zanimivi in ustvarjalni pa so tudi današnji stanovalci Križevniške: Helena Koder, žena znanega skladatelja in glasbenika Urbana Kodra, Aldo Kumar, Alan Hranitelj, če omenimo le nekatere od njih. Naš sosed na Križevniški 8 pa je bil tudi pesnik Srečko Kosovel. Tukaj je napisal svoje zadnje pesmi, preden je odšel v Tomaj, od koder se ni več vrnil. Zato je bila v letu 2014, ob praznovanju 110-letnice njegovega rojstva, Kosovelu posvečena tudi osvežitev Križevniške ulice. 

Direktor Mini teatra Robert Waltl je bil za ozelenitev Križevniške, maraton Kosovelovih pesmi ob obeležitvi Noči knjige in vse »križevniške« dogodke aprila 2014 izbran tudi za ime tedna na Valu 202. »Skušamo delati s sosedi in za sosede. Križevniška je mogoče ena najmanjših ulic v Ljubljani, vendar pa najbolj bogata s kulturno zgodovino. Na naši ulici je namreč imel hišo nobelovec Franc Pregl, tukaj je France Prešeren spoznal Ano Jelovšek, v hiši režiserja Cirila Debevca je živel Srečko Kosovel. Ulica je vzorčen primer, kakšno Ljubljano bi si jaz želel,« je povedal za Val 202.

MI(NI)SMOMINI 

Poleg odličnih odzivov strokovne kritike in javnosti ter gostovanj na številnih uglednih festivalih doma in v tujini je zavidanja vredna tudi kvantiteta naše letne produkcije, ki ji, tudi po strokovnih ocenah publike in javnosti, kljub številčnosti ni mogoče očitati zdrsa v neustvarjalno preigravanje ustaljenih in že videnih gledaliških prijemov. Večina naše produkcije izžareva kreativno željo po raziskovanju mej tako lutkovne kot dramske govorice, celoten program pa je zasnovan na programski pestrosti, premišljeni starostni segmentaciji občinstva, pestrem in kakovostnem izboru sodelujočih avtorjev in ustvarjalcev ter razviti mreži koproducentov.

Kaj naj zato rečemo na koncu drugega kot – dobrodošli v Mini teatru! Na lutkovni predstavi za otroke ali na gledališki predstavi za odrasle. Na literarnem večeru ali na koncertu. Na sprehodu po eni najlepših ulic slovenske prestolnice, Križevniški, kjer boste tudi v najbolj vročih poletnih dneh našli senco in klopi za počitek. MI(NI)SMOMINI le z vami.