Režiser:
Ivica Buljan

Igrajo:
Yoan Charles (Rouquin), Senka Bulić (Ma), Marko Mandić (Al), Jonathan Genet (Lesslie), Laurent Cazanave (Henry), Emilie Quinquis (Anna), Marine de Missolz (Carole), Vanille Fiaux (June) in David Botbol (Narrateur)

Scenograf:
Slaven Tolj

Kostumografinja:
Ana Savić Gecan

Avtor glasbe:
Mitja Vrhovnik Smrekar

Asistent na projektu:
Olivier Dupuy

Produkcija:
Mini Teater, Théâtre National de Bretagne / Rennes, Novo kazalište Zagreb, Zadar snova, ARL Dubrovnik, Kazalište Hotel Bulić, Scena Amadeo Zagreb

Premiera:
28. avgust 2009

Predstava traja 170 minut

Iz genialnega izbora Salingerjevih novel je Bernard-Marie Koltès napisal dramo o histerični družini, seksualno nevrotični mladini, izgubljeni generaciji …
Je slika Amerike v obdobju Vietnamske vojne. Gre za najnasilnejše in najbolj avantgardno Koltesovo delo.

O predstavi

New York, 1964. Mladenič, ki so ga klicali Rdeči, je napravil samomor in zapustil svoje najbližje v popolnem obupu. In medtem, ko se družina vrača v spomine poskušajoč praznino izpolniti z besedami, njegova mlada vdova prihaja v premožno hišo zahtevat svoje pravice. Tudi njegov duh se ne bo mogel upreti vrnitvi in obračunu z najbližjimi… Too je slika Amerike v tesnobi ob začetku Vietnamske vojne. Iz genijalnega izbora Sallingerovih novel, je Koltès napisal dramo o histerični družini, seksualno nevrotičnim mladim, izgubljeni generaciji staršev…  Gre za najbolj nasilno in najbolj avantgardno Koltèsovo delo.

Ivica Buljan je obsesivni režiser Koltèsovega gledališčatra. Dosedaj je na oder postavil Noč na robu gozdov, Vrnitev v puščavo, Dvoboj črnca in psa, Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Marš in Pijani proces.

Sam je v hrvaščino prevedel naslednja dela: V samoti bombažnih polj, Roberto Zucco, Pijani proces, Dvoboj črnca s psi, Sallinger. Kot dramaturg je sodeloval pri treh različnih verzijah predstave Roberto Zucco ter pri predstavah Zahodni privez inV samoti bombažnih polj.

V tej predstavi je zbral stalne umetniške sodelavce (Tolj, Savić Gecan, Smrekar Vrhovnik). Bazo igralske ekipe tvorijo študenti zaključnega letnika Nacionalne šole TNB Rennes direktorja Stanislasa Nordeya. Pridružila pa sta se jim dva od Buljanovih fetiš igralcev, Senka Bulić in Marko Mandić.

Projekt se pripravlja v Théâtre National de Bretagne,kjer bo premiera 30.7. 2009, potem pa na Zadru snova v Zadru 11.8. 2009 in Karanteni v Dubrovniku 20. in 21.8. 2009,v Zagrebu na Sceni Amadeo 23.in 24.8. in v Ljubljani v SMG, 25.8. 2009, z odprtimi prezentacijami dela.

O avtorju

Bernard-Marie Koltès je umrl leta 1989 in za seboj zapustil opus mogočne amplitude - kot dokaz neke izjemne humanosti, ki jo najdemo v vseh njegovih delih. Z liriko, ki se dviga iz temnih globin, nas njegovo pisanje popelje preko voda in pri tem okrog sebe orje nove in nove valove. Resničnost, ki jo najdemo v njegovem pisanju, je metaforična, saj govori o večnih skrivnostih življenja, zaradi katerih se ljudje počutimo kot majcena in nebogljena bitja. Vsi znaki usmerjajo pogled v vmesni prostor med ljudmi in stvarmi. Marš je zasnovan kot drama s štirimi osebami: mož, žena, zaročenec, zaročenka. Kot čudovita pesem je tu zapisana groba sled poželenja in lascivnosti. Besede lovijo druga drugo v krožnem vrtincu, čigar os bi lahko razumeli kot iskanje ljubezni ali celo iskanje samega sebe v labirintu sveta. To je obsesivni pomnik apokalipse, pomnik vojne, ki uniči vse ... Začeti od začetka, začeti od začetka ... To je vodilni motiv tega trdovratnega marša proti novi zori sveta. Videni ali sanjani? Le ta pot pod nogami. Ta pot je edino, čemur moramo slediti. Upanje se znova porodi iz pepela. In tu je feniks, čigar let se poraja iz izjemne silnosti Koltesovega jezika. Ta dolga pesem, ta drama strasti in potovanja se vselej giblje naprej; teče, kot bi se nikoli ne mogla ustaviti, kot bi iz nje pronicala čustva, nabita s konstantno dejavno energijo - od ranljivosti do moči, od teme do bele svetlobe. Silne in subtilne se didaskalije tu pojavljajo v obliki podrobnih opomb, kot bi nas hotele opomniti na neizgovorjene vrstice, pri tem pa izžarevajo enako poetičen duh in enako mojstrsko izklesan jezik, ki je tako značilen za Koltesovo gledališče - jezik nežnih čutov, ki ga Koltes nudi v pokušino vsem okusom sveta.

Bernard Marie Koltès

1948 : Rojen 9. aprila v Metzu
1966: zapusti Metz "v starosti med 17 in 18 let"
1968: Pot v Kanado in ZDA (New York)."Eksplodiral sem z 18 leti. Hitro sem pozabil Strasbourg, hitro je prišel Pariz, hitro New York,
1968: Življenje mi je naenkrat skočilo v obraz. Ni bilo etap, nisem imel časa sanjati o Parizu, takoj sem začel sanjati New York. In New York je ‘68 resnično bil neki drug svet.”
1970/71: Grenkobe je napisal in režiral v Strasbourgu. "Prvič sem sam v gledališče vstopil pozno; imel sem že dvaindvajset let. Videl sem predstavo, ki me je zelo pretresla, pozabil sem kaj je bilo, nastopila je velika igralka Maria Casares. Zelo me je impresionirala in takoj sem se lotil pisanja." Študent režije v Šoli Nacionalnega strasburškega gledališča (TNS).
1971: Marš, pijani proces napisal in režiral v Strasbourgu.
1972: Dediščina posneta kot radijska igra z Marijo Casares.
1973: Mrtve zgodbe napisal in režiral v Strasbourgu. Potovanje v ZSSR. 1974:Potuhnjeni glasovi posneta kot radijska igra.
1977: Dramo Salinger v Lyonu režiral Bruno Boeglin. Noč čisto blizu gozdov v avtorjevi režiji prikazana na Avignonskem festivalu."Močan je rez med Nočjo čisto blizu gozdov in zgodnejšimi teksti. Ločuje jih najprej čas, tri leta; tri leta v katerih nisam napravil ničesar in sem mislil, da ne bom več pisal. Ko pa sem začel ponovno pisati, je bilo to nekaj povsem drugega, bilo je drugo delo." 1978:Potovanje v Nigerijo.
1979: Vrnitev v Afriko (Mali in Slonokoščena obala). Potovanje v Gvatemalo." Borbo črnca in psov sem napisal v Gvatemali, v mali vasici, kjer se ne govori niti špansko. Tam sem ostal dva meseca."
1981: Potovanje v New York (4 meseci).
1982: Vrnitev v New York.Krvna veza adaptacija Fugardove The blood knot za Avignonski festival.
1983: Praizvedbo Borbe črnca in psov režiral Patrice Chereau v Theatre des Amandiers de Nanterre.
1984: Potovanje v Senegal.Objavil roman Beg na konju zelo daleč v mesto.
1986: Praizvedbo Zahodnega priveza režiral Patrice Chereau v Theatre des Amandiers de Nanterre. Praizvedbo Tabataba v okviru ciklusa »Upati si ljubiti« na Avignonskom festivalu režiral Hammou Graia.
1987: Praizvedbo dialoga V samoti bombažnih polj režiral Patrice Chereau v Theatre des Amandiers de Nanterre.
1988: Prevedel Shakespeareovo Zimsko pravljico, katero je režiral Luc Bondy. Praizvedbo Vrnitve v puščavo režiral Patrice Chereau v Theatre des Amandiers de Nanterre.
1989: 15.aprila umrl v Parizu.
1990: Praizvedbo Roberta Zucca režiral Peter Stein v Schaubuehne v Berlinu.
2000: 31.maja slovensko praizvedbo Noč čisto blizu gozdov režiral Ivica Buljan, izvedel Robert Waltl, v koprodukciji Cankarjevega doma in Mini teatra v Ljubljani. Ob premieri izdana tudi prva knjiga Koltesovih dram v slovenščini.
2004: Dvoboj črnca in psa v režiji Ivice Buljana, Drama SNG Ljubljana,
2005: januar, svetovna praizvedba Dan umorov v zgodbi o Hamletu, režija Ivica Buljan, produkcija Mini teater, koprodukcija: Gledališče Glej, Novo kazalište Zagreb in ARL Dubrovnik.

Leta 2009, ko smo se spominjali 20 let od smrti Bernard Marie Koltèsa, je bilo v novih prostorih Mini teatra na Križevniški 1 v Ljubljani ob otvoritvi novega gledališča, 23.oktobra 2009 , tudi odkritje doprsnega kipa tega velikega dramatika, ki je takorekoč hišni avtor Mini teatra. Kip je delo priznanega hrvaškega akademskega kiparja Dejana Kljuna.