Premiera v Mini teatru, 4., 5. in 6. junij 2010
Persona v režiji in priredbi Janeza Pipana
Režiser in avtor priredbe Persone Ingmarja Bergmana Janez Pipan je pojasnil, zakaj Persona v Mini Teatru: »Pred dvema letoma sem bil zelo vesel prvega povabila k sodelovanju v Mini teatru. Mini teater je mali azil gledališke umetnosti, ki se gledališču posveča kot umetniškemu projektu in ne temelji na komercialnih programskih odločitvah. Je gledališče, ki teži predvsem k visoki kakovosti predstav. Mini teater je gledališče, ki dela, kar umetnike, ki v njem ustvarjamo, zanima. Ko se je pokazalo, da bo pri realizaciji Persone tako sijajna ekipa, je bila realizacija samo še vprašanje časa.« Umetniški vodja postdramskega gledališča Mini teatra Ivica Buljan je na repertoar uvrstil Bergmana in Janez Pipan je izbral Persono. Ker je pred dobrim letom naletel na besedilo, je priredba nastala predvsem na tekstovni podlagi. Janez Pipan je Persono predelal za gledališče in dodal navedke iz romana Moravagine Blaisa Cendrarsa v prevodu Vitala Klabusa in drame Močnejša Augusta Strindberga ter verze iz Prve Devinske alegije (prevedel Kajetan Kovič).
Kot navaja Janez Pipan, je vodilo in izhodišče igralka, Persona, torej gledališka igralka z masko, lik, ki se predstavlja določeni javnosti, po Jungu torej vse, kar človek nanese nase, da vzpostavi sebe kot osebnost. V Personi v priredbi Janeza Pipana dobi večji poudarek On, predmet ženskega poželenja, pa vendar oseba, ki nikoli ne doseže ženskih želja.
Janja Majzelj v Personi zaigra sestro Almo (v prevodu Alma pomeni duša), najzahtevnejšo vlogo, ki jo je v Bergmanovem kultnem filmu zaigrala Bibi Andersson in zanjo dobila številne prestižne nagrade. Kot je poudarila Janja Majzelj, je lahko vlogo, ki nosi duha revolucionarnosti, kakovostno gradila zaradi dobrega vzdušja v ekipi in pretakanja energij.
Polona Juh se v vlogi igralke Elisabet Vogler, ki onemi med predstavo Evripidove Electe, sprašuje, zakaj molk kot odločitev človeka? Človek zavestno umolkne zaradi nečesa neznosnega, zaradi umetniške krize, emotivne izčrpanosti, kar je verjetno močan, a normalen odziv, ki je z vidika družbe označen kot abnormalen. Zato vidi veliko odgovornost v približevanju vprašanjem Ingmarja Bergmana, ki se porajajo vedno intenzivneje in na katere ni enoznačnih odgovorov.
V Bergmanovi intimni poeziji je zdravnica hladni predstavnik institucije, ki z redom vzpostavlja ravnovesje in rešitve. V vlogi zdravnice nastopa prejemnica Borštnikovega prstana Jožica Avbelj. Delo v ekipi ji je bilo v veselje. Kljub ustvarjalnem vzdušju je morala v sebi odložiti igralko, da lahko igra zdravnico, ki ima kot predstavnica institucije od države dodeljeno pravico za odločanje o normalnem in abnormalnem.
Branko Završan v Personi igra osebo, ki so jo poimenovali On. On je trn, je snovalec, režiser, je satelit, ki plava, je konstantna skepsa.
Aldo Kumar je avtor glasbe, ki je z Janezom Pipanom sodeloval že pri predstavi Jesenska sonata. Pri pripravi glasbe sta se z režiserjem ujela ubrano po bergmanovsko, zato je bilo, kot je dejal Aldo Kumar, ozvočenje duš in teles v Personi relativno preprosto, tako kot umestitev v prostor. Janez Pipan je osvetlitev, kot si jo je zamislil Andrej Hajdinjak, označil kot čudež, saj se večji del predstave odvija ob morju, oder Mini teatra pa meri slabih 20 m2.
Scenografinja Ana Rahela Klopčič je z ekipo sodelovala prvič, zato je bil izbor ustrezne scenografije toliko večji izziv. Zaradi omejenega prostora je predlagala sceno, katere temeljni element so žaluzije: zaprte, odprte, polodprte, ki v vsakem trenutku lahko delujejo kot glavni osebi: ekstrovertirana Alma in nedostopna/zaprta Elisabet. Kostumografija Rosane Knavs je izčiščena, z malo barve in s prevladujočo črno in belo ter dodanimi niansami. Osebe v Personi so izjemno močne in dominantne in kakršen koli poudarek na kostumih bi neopravičeno preusmeril pozornost od bistva. Kot je povedala Rosana Knavs, jo je priložnost, da dela z to ekipo, obogatila z novo in izjemno izkušnjo.
Naslov izvirnika Persona
Prevod Sara Grbović
