Naslov izvirnika:
Splendid's (1993)

Prevajalec:
Aleš Berger

Režiserka:
Senka Bulić

Igrajo:
Gašper Jarni, Klemen Mauhler, Lun Sevnik, Stane Tomazin, Domen Valič, Miha Rodman, Benjamin Krnetić, Andrej Zalesjak in Matija Puž

Glas:
Miša Molk

Scenograf in avtor glasbe:
Tomislav Ćurković

Kostumograf:
Oliver Jularić

Asistent režije:
Juš A. Zidar

Predpremiera:
November 2011

Premiera:
12. november 2011

Predstava traja 90 minut

Postdramska predstava za odrasle, študente in dijake

O predstavi

Gangsterji in pesniki v brutalno-nežnem prepletu kriminalističnega romana, metadrame in bulevarja. Izjemna predstava v režiji priznane hrvaške režiserke Senke Bulić in igra devetih odličnih mladih igralcev ravnodušnosti ne poznata. Scenski spektakel Splendid Jeana Geneta, ki je na predpremieri in veliki premieri dvorano Mini teatra napolnil do zadnjega kotička.

V sedmem nadstropju luksuznega hotela Splendid policija obkoli sedem gangsterjev in policaja, ki se jim je pridružil. Na radiu ženski glas v živo komentira samo dogajanje. Ugrabili so namreč hčer ameriškega milijonarja. Te noči zloglasna gangsterska "Šusova banda"  ponovno kljubuje policiji. Pred hotelom je vse več radovednežev. Preutrujeni, neobriti in v svečanih oblačilih Genetovi gangsterji nikoli ne odložijo orožja. Niti takrat kadar skupaj plešejo. V trenutku nepozornosti je eden izmed gangsterjev na žalost preveč stisnil talko, ki je tako »ponesreči umrla«. Da bi rešili situacijo in preprečili napad policijskih sil se je vodja bande spomnil herojske rešitve: osebno se bo namreč pojavil na balkonu hotela oblečen v plesno obleko dekleta, z njeno pahljačo, v njenih čipkah in bleščicah.

Splendid's, kriminalni triler v dveh dejanjih je bil napisan leta 1948 a nikoli objavljen za čas Genetovega življenja. Leta 1952 je namreč izjavil, da je rokopis uničil in smatralo se je, da seveda besedilo ne obstaja več. 1993 pa se je pojavil »preživeli« primerek. Kmalu za tem so ga na oder postavili Klaus Michael Gruber z igralsko zasedbo berlinske Schaubuhne, Stanislas Nordey s svojo ekipo v gledališču Nanterre-Amandiers, v Veliki Britaniji pa Neil Bartlett. Razen fikcijske akcije je Splendid's igra preciznih pravil in travestije. Besedilo namerno uporablja in krši nekaj določenih knjižnih, dramskih in filmskih žanrov. Splošen ton, zaplet, slike lepih moških in pogubne ženske, izrazoslovje itd. veliko dolgujejo kriminalističnemu romanu ali »noir« filmu iz štiridesetih let prejšnjega stoletja. Drugi sloj ostaja pravzaprav hermetičen, govor je kodiran v besedah in seksualnih ritualih iz Genetove subkulture v času med obema vojnama. Poleg tega, glavni dramski model Splendid's je Racine, ki upošteva stroga klasična pravila edinstvenosti časa, mesta in dejanja. To je, pa čeprav parodija, drama dvorske spletke, hodniki palače so kot racineovo preddverje, besede podeljujejo vloge brez uporabe ali posredovanja metafor. Kot pri Racinu, sama vrednost leži v pojmih kot so Dvor, Dostojanstvo, Dolžnost, Nesreča ipd.

O avtorju

Jean Genet se je rodil v Parizu leta 1910. Kort nezakonski otrok nikoli ni spoznal svojih staršev in prepuščen je bil Francoski socialni službi in rejništvu. Ko je bil star 10 let so ga zaradi kraje poslali v popravni dom. Desetkrat je bil obsojen zaradi kraje in je bil enajstič obsojen na doživljenjski zapor. Pod vplivom francoskih literarnih krogov (med drugim tudi Jeana Cocteauja) je naposled le bil pomiloščen s strani francoskega predsednika Auriole. Umrl je v Parizu leta 1986. Bil je pesnik, pisatelj in dramatik, med drugim pa avtor znanih romanov: »Naša gospa Cveta«, »Dnevnik lopova«, »Čudež vrtnice«, »Querelle iz Bresta« itd. 

Nek mlad pisatelj mi je pravil, kako je v mestnem vrtu videl pet ali šest mulcev, kako se igrajo vojno. Razdeljeni v dve vojski so se pripravljali na napad. Rekli so, da se spušča noč, pa čeprav je bilo skoraj poldne. Tako so zaključili, da bo eden izmed njih pač Noč. Najmlajši in najbolj krhek, pretvorjen v elementarno, je tako postal šef Bitke. »On« je bil Čas, Trenutek, Neizbežen. Prihajal je, vsaj tako se je zdelo, od daleč, v miru cikličnega dogajanja a hkrati z žalostjo in pompoznostjo. Kakor se je približal, so ostali Možje postali nervozni, zaskrbljeni … No ta fant je po njihovem mnenju prišel prekmalu. Bil je v prednosti pred samim seboj. V medsebojnem dogovoru Vojske in Vodje je bilo odločeno in zaključeno, da ukinejo Noč in da ta fant postane vojak ene izmed strani … Začenši od same te formule bi me gledališče pravzaprav lahko očaralo. Jean Genet, Pismo Jeanu-Jacquesu Pauvertu, v Fragmentih.

Iz kritik

»Režiserka Senka Bulić je (samo)nasilje protagonistov, ki izvira zgolj is predsmrtnega strahu in ni utemeljeno ne z religijo, ne ideologijo, ne z družbenim uporništvom, postavila v aseptično hladne moške taoletne prostore (scenograf je Tomislav Ćurković) kot njihovo poslednje zatočišče in nazadnje tudi skupno grobnico. Z drzno kostumografijo Oliverja Jularića gangsterji v svečanih belih telovnikih in frakih, toda zgolj v spodnjicah in v nogavicah s  podvezicami in z lakastimi čevlji) je prepletla raven družbenih  aspiracij tolpe gangsterjev z njihovopogubno realnostjo ter no široko razprla možnosti za performativnost telesa (ob ekserciranju, brutalnem medsebojnem ruvanju, davljenju,brcanju v mednožje, boksanju v obraz, mlatenju s kijem, pljuvanju, uriniranju in masturbiranju). Kot bi ji bilo vse to sadomazohistično nasiljenad protagonisti in občinstvo preskromno,  si je pomagala šez napadalnim zvočnim industrijskim truščem in bobnenjem urbanihzabavišč, ki go je ponekod mehčala in posmehljivo komentirala s citatiiz klasične in osladne ameriške filmske in muzikalske glasbe (izborglasbe Tomislav Ćurković). Za učinkovit in presenetljiv konec je poskrbelas pevcem is avditorija, ki je nad »trupli« protagonistov zapel otožno pesem, to pa je postopoma prešla v vse bolj prvinsko pasje in volčje zavijanje nad »grobnico« nesmiselnih žrtev njihovih lastnih zablod.« Slavko Pezdir, Delo, 10.11.2011

»Polno ustvarjalno privrženost in mogočno igralsko energijo so v teatralno pozunanjeni ansamblski igri in zgolj z nakazano individualiziranimi dramskimi tipi prikazali Gašper Jarni, Klemen Mauhler, Lun Sevnik, Stone Tomazin, Domen Valič,  Miha Rodman, Benjamin Krnetić, Andrej Zalesjak in Matija Puž.« Slavko Pezdir, Delo, 10.11.2011

»V izraziti ekspresivno fizični akciji nastopajočih se ost obrne zgolj na njih same, kot v kletki, ki si jo ustvarjajo sami. Strah aktivira nenehne dvome, medsebojno napadalnost, spreminjanje pravil med člani tolpe in prenašanje moči, gangsterji pa vedno bolj uničujejo le sami sebe,« Testosteronska gangsterjadaNika Arhar, MMC, 15.11.2011

»Splendid je gledališki spektakel v postdramskem branju, gledališki triler blizu parodiji in travestiji, o skupini kriminalcev, ki so ugrabili dekle in prišli v spor s policijo. Besedilo uporablja in krši običajne zakonitosti književnih, dramskih in filmskih žanrov. Splošno vzdušje, zaplet, prizori lepih moških in poginulega dekleta pa so navdihnjeni s kriminalističnim romanom in filmom noir iz štiridesetih let prejšnjega stoletja. Drugi sloj ostaja hermetičen, govor pa kodiran z besedami in seksualnimi rituali subkulture Geneta iz obdobja med obema vojnama.« Novi list, 8.4.2013

Gostovanja

Zkm (Zagrebačko kazalište mladih) v okviru ciklusa Evropsko gledališče (Zagreb, Hrvaška; 6. april 2013)

 


Predstava je nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta »Puppet Nomad Academy 2«, ki ga sofinancira Evropska komisija, program Kultura (2007-2013). Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.