Sledite nam

Sledite nam na facebooku Sledite nam na twitterju

Želite biti obveščeni o programu in novostih?

Vnesite svoj e-poštni naslov:

Obstoječi uporabniki: prijava

Svetovni dan lutkarstva, 21. marec 2013

UNIMA z veseljem predstavlja uradno sporočilo za Svetovni dan lutkarstva 2013. Letos smo povabili k sodelovanju znanega italijanskega glasbenika Maestra Roberta De Simóneja, ki je hkrati tui avtor, direktor in eminenten strokovnjak Napolitanske tradicije Guarratelle in Pulcinella. Ta odločitev je posledica obiska Dadi Pudumjee in Jacquesa Trudeauja (generalnega tajnika UNIMA-e) Rima in Neaplja na podlagi povabila direktorjev UNIMA-e Italije, ki nas je pripeljalo tudi do mesta Acerra, rojstnega kraja osrednje osebnosti Pulcinella in kjer sva prejela časten naziv Ambasadorja Muzeja Pulcinelle (Ambasciatore del Museo di Pulcinella). Zahvaljujeva se direktorju in ekipi prestižnega Muzeja Pulcinella za čast, ki so nama ju izkazali. Vse vas seveda vabiva, da si ta čudoviti muzej tudi ogledate in doživite.

 

Vsi se zavedamo enormnega vpliva osebnosti Pulcinella na svetovno lutkarstvo, njenega stopnjevane evolucije v različnih oblikah in uprizoritvah skozi kulture mnogih držav. Besedilo Maestra vam bo omogočilo vstop v srce njemu najbližje Napolitanske kulture in izpostavilo glasbeno in ritmično dimenzijo ki jo naj bi oz. bi jo moral posedovati vsak dober mojster lutkarstva.

 

Naša umetnost je unikatna in rastoča. 21. marca 2013 slavimo lutkarstvo! Ampak zavedati se moramo, da so določene tradicionalne oblike v nevarnosti in počasi izginjajo in s tem seveda zahtevajo vedno večjo varovanje. V tem pogledu na Neapelj in njegova okolica podajajo dober primer, kateremu lahko sledimo: prenos tradicije operira v spoštujočem in navdihujočem načinu  med mojstri in učenci že več kot 500 let.

 

Jacques Trudeau

UNIMA generalni tajnik

 

 

Roberto De Simóne

Italijanski režiser in muzikolog, njegovi antropološki interesi se prav tako kažejo med drugim v delih kot so Fiabe campane(1993).  Poznan je tudi kot glasbenik in režiser, ki večkrat sodeluje z Novim združenjem za popularno glasbo (Nuova compagnia di canto popolare).

Bil je umetniški direktor (1981-87) Teatra San Carlo iz Neaplja in režiral mnogo oper. Nominiran 1998 za Akademika Santa Cecilia, kasneje prejel naziv Chevalier des Arts et des Lettres s strani francoskega predsednika. Leta 2003 je prejel nagrado Roberta Sanseverina.

(povzeto iz Treccani.it , italijanske enciklopedije)

 

 

Mednarodno sporočilo Roberto De Simóneja

 

Moje srečanje s Pulcinello sega nazaj v meglico mojih spominov; v zgodnje dni mojega otroštva, ko je bil Pulcinella del domišljije vsakega neapeljskega otroka. Srečal si ga lahko na ulici v košarah prodajalcev igrač na ulici ali na stojnicah sejma v Saint Josephu, na Razodetju v okviru Festivala Piedigrotta, kjer so bile predstavljene in razstavljene tradicionalne igrače. Med njimi je mali Pulcinella prav izstopal, ki je, postavljen na miniaturni voz in porinjen s palico, mehanično ploskal z rokami v katerih so bile majhne cimbale.  

V tem času pa je bilo izjemno popularno še eno igralo: mali rdeči stožec narejen iz kartona v katerega si lahko vstavil igračo trobento opremljeno s pivetta za igranje glasbe tradicionalne tarantele.

Majhna žičnata vleč je bila prav tako del igre: ko si jo vstavil v stožec in jo kot otrok nežno porinil je Pulcinella s tem začel iti gor in dol,  čigar belo ogrinjalo je bilo prilepljeno na vrh stožca samega. Očitno je igra, sugestivno seksualnega gibanja s tem dala našemu junaku falični pomen, ki je bil kasneje ponovno potrjen v drugih tradicionalnih uprizoritvah.       

 

Nazadnje lahko Pulcinella najdemo v blebetanju, otroških rimah in pravljicah. Da skrajšam, pripadal je sanjskemu materialu tradicije tako da bi malo in po malo dostopili do njegovega prvotnega namena in potem vedno bolj globlje do misterioznosti in emblematične pomembnosti.  

 

K vsemu temu je doprinesel tudi potujoči Guarattelle lutkovni teater, v katerem nestvarne lutke kot so Pulcinella, Teresina (njegova ljubezen), Pes, Smrt, Rabelj in drugi nastopajo na Piazza del Gesù, San Domenico Maggiore in Porta Capuana, s čimer so začarali otroške obraze medtem ko smo stali tam odprtih ust, kot da bomo ravnokar prejeli Sveto telo naše zahtevne Biblije..

 

GLAS PULCINELLE

Puè puè puè puè puè

puere puè puè.

Poglej ven Teresa

Poglej s svojega balkona

Saj želim slišati čudovito pesem.

 

Nazadnje bi rad spomnil da tudi v tradicionalnem repertoarju Guarattelle lahko najdemo karakterje in scene ki zgledajo povezane z židovsko tradicijo, špansko tradicijo, latinsko tradicijo in grškim teatrom. Pojem guarattella je narečna interpretacija besede bagattella, kar pomeni malenkostna zadeva in prihaja iz besede Bagatto, ki je eden izmed velikih adutov tarok kart kabalističnega izvora in prevozno sredstvo pripovedk in potez ki jih lahko pogosto najdemo v repertoarjih in povzetkih Guarattella teatra.

Rad bi zaključil z ganljivo deklaracijo, ki sem jo posnel z glasu zadnjega neapeljskega guarrattellara stare tradicije Nunzia Zampella, ki nas je žal prehitro zapustil in ki je imel v svojem DNK zapisu vse kromosome pradvne Pulcinella-style umetnosti. Ko sem ga vprašal, kako pomembna je uporaba pivette lutkarju, mi je dal ta odgovor:

 

ZAMPELLA: «Je ključnega pomena. Umetnost lutkarja ni lahka; rokovanje je lahko enostavno ampak mimika je glasbena in gibanje je glasba. Najtežja stvar je ta dvojni glas ki naj bi alterniral naravnemu glasu tistemu z uporabo pivette (neke vrste šepetanje). Lutkar mora biti sposoben vseh glasov: Ženske, Policaja, Duhovnika, Pulcinella, Psa in celo Smrti. Kakršno koli neumnost izustiš v predstavi mora postati ritem: besede so glasba, premikanje je ritem; v tem in samo v tem leži prava moč guarattelle».(21. junij 1975)

 

 

Želim vam, vam na vseh 5 kontinentih, fantastičen Svetovni dan lutkarstva!