Napovedujemo: 2. sepembra premiera Senekovega Tiesta v režiji Ivice Buljana

Napovedujemo: 2. septembra 2016 ob 20.00 v Mini teatru na Križevniški slovenska premiera Senekovega Tiesta v režiji Ivice Buljana z Robertom Waltlom v naslovni vlogi ter igralsko zasedbo Milena Zupančič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić in Gregor Prah ter Voranc in France Mandić. Prvi ponovitvi v Mini teatru 3. in 9. septembra 2016 ob 20.00, slednja v okviru Indigo festivala, festivala sodobnih, ki se mu je pridružil tudi Mini teater.

Igrajo Milena Zupančič, Robert Waltl, Marko Mandić, Benjamin Krnetić in Gregor Prah ter Voranc in France Mandić, prevajalka besedila je Jera Ivanc, dramaturginja predstave dr. Svetlana Slapšak, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, scenograf in oblikovalec prostora Mark Požlep, kostumografinja Ana Savić Gecan, lektorica Mateja Dermelj.

Mednarodna koprodukcija Mini teatra, Novega kazališta Zagreb, Zadra snova in Silba Environment Arta je bila pred septembrsko slovensko premiero avgusta predpremierno uprizorjena tudi na Hrvaškem: 11. avgusta na Silbi v okviru Silba Environment Art in 14. avgusta v Zadru v okviru 20. mednarodnega festivala sodobnega gledališča Zadar snova. Več o treh festivalih si lahko preberete tudi spodaj.


Seneka je brez dvoma predhodnik psihoanalize, vsekakor pa mojster podrobnega opisovanja pošastnih posameznikov, in to predvsem njihovih dejanj in njihove neprizanesljive samoanalize: Medeja in Tiest sta v tem smislu njegova najizrazitejša lika. Skorajda je nemogoče, da ne bi povezali dobe in okolja, v katerih je Seneka preživel zreli del svojega življenja, in njegove tragedije, krvave norosti vladarja (Nerona) in ravnanja intelektualca v cirkusu surovosti in brezumja, do točke, ko ni mogoče nič drugega kakor uničiti samega sebe. Ne glede na to, kako se je ubil, zaradi prisile ali lastne odločitve – ali zaradi obojega –, je Seneka odšel in svet je ostal brez pomembne priče, čeprav je bil prepričan, da je za seboj pustil vsaj delna pričevanja. Kot mislec je bil Seneka v glavnem površen sledilec grških učiteljev in je menil, da je to, kar naredi filozofa, samocenzura misli. Kadar pa pusti svoji bolni domišljiji na plan, v tragedijah, za katere ne vemo, ali so jih uprizarjali ali so jih samo brali v krogu somišljenikov (uprizarjali zasebno), Seneka ne razkriva svoje filozofske strasti, ampak tisto pravo, psihoanalitično.

Florence Dupont misli, da na videz površni zbor ni samo eden, ampak da v tej tragediji (Tiest) najdemo štiri: prvi je zbor, kakršnega poznamo, drugi in tretji sta razmišljanje osamljenega posameznika, mogoče Seneke kot filozofa, četrti je glas celotnega človeštva. Ne smemo pozabiti niti na Senekove literarne vzore, grške tragedije: tu sledi običajni nalogi zbora kot banalnega, common sense razmišljanja, kot množice, iz katere si individualni junak ne drzne stopiti. Prvi zbor bi zato vsekakor moral slediti Sofoklovemu in Evripidovemu modelu, saj gre formalno za Senekov pastiš teh zborov; značaj pastišaa bi lahko poudaril z novim pastišem – zbor kot zbor pri Music hallu, Siegfried chorus line, kolo. Drugi in tretji zbor bi lahko bila monolog deplasiranega filozofa, ki modruje na prizorišču najstrašnejših zločinov, četrti pa bi lahko bil otroški zbor.

Seneka ima rad podroben opis zločina, prizore klanja, trupel, dobesedno razkosavanje teles, kanibalizem. Pitje krvi in uživanje mesa lastnih sinov sta prizora – čeprav le opisana –, kakršnih se moderna drama ni lotila vse do danes, in to mimogrede. Seneka opisuje kanibalski užitek, ki je hkrati incestuozen in erotičen: Tiestovo telo absorbira meso sinov kot pošastno, incestuozno nosečnost, ki ima enake zunanje znake slabosti kot ženska nosečnost, le da so ti potencirani do pošastnih razsežnosti. Tiest je zapeljal Atrejevo ženo: vdor se nadaljuje kot pošastna oploditev in prav tako pošastna nosečnost, vse do pošastnega poroda – izbljuvanja mesa ubitih sinov. Tiest se, kljub vsemu, po tem ne ubije, ampak preživi in odide, pozneje pa vse to naredi še enkrat: zapelje Atrejevo hčerko in tako zagotovi zločinski niz, ki se prek uboja očeta in matere konča v norosti in odpuščanju za Orestov zločin. V tej luči Ajshilova rešitev (trilogija, ki se konča z Evmenidami), češ da lahko zgolj demokracija popravi samega človeka in tako prepreči pojav zločinov ter zagotovi rešitev in napredek človeštva, morda ostaja Senekov subverzivni sen ...

Atrejeva pošastnost je politično motivirana in politično izvršena, ker računa na moč kot najsilnejšo gonilno silo pri zločincu in žrtvi (ki je prav tako zločinec): moč je ta, ki žrtev pripelje k zločincu, ker je med njima edina razlika v timingu – natančnem načrtovanju popuščanja zločinske pozornosti in obzirnosti. Tiest je samo trenutno speča politična zver, katere pošastnost se bo ob ugodni priložnosti znova razplamtela. V tem primeru med bratoma ni velike razlike, oba mislita enako.

Mračni gaj, v katerem Atrej opravlja svojo pošastno persiflažo žrtvovanja – poboj treh mladeničev – je slika laboratorija pedantnega zločinca in njegovih inštrumentov, pa tudi fetišev. Mislimo na laboratorije Hannibala Lecterja in podobne iz današnje pop-kulture. Kostumografija tragedije bi morda lahko izkoristila podobne asociativne kanale – postapokalipso, gola telesa, razbrazdana od brazgotin, ran in kožnih bolezni.

Svetlana Slapšak

Prevedla Mateja Dermelj


Zadar snova: V prvih dveh tednih avgusta se bo na festivalu Zadar snova že dvajsetič zapored predstavil izbor mednarodno priznanih avtorjev in odprtih formatov. V prepletu sodobne umetnosti in antičnega dalmatinskega okolja se Zadar snova osredotoča na umetniške ideje in podporo inovativnim oblikam izražanja. Nudi možnost refleksije sodobnih gledaliških, plesnih in glasbenih produkcij ter obenem intervencijam, interdisciplinarnim delom in izzivom zlivanja vseh umetnosti in medijev.

SILBA ENVIRONMENT ART: umetniško-ekološka multimedijska platforma, ki so jo osnovali zaljubljenci v otok Silbo ter njene naravne in kulturne lepote. Silba je že desetletja znana kot „otok umetnikov“, ki od nekdaj privlači ljudi, željne miru in tišine, v katerih lahko ustvarjajo svoja umetniška dela, obenem pa navdušuje vedno nove generacije ljudi. Poleg festivala Silbansko kulturno poletje med sezono, SEA organizira projekcije filmov in multimedijskih del,  izobraževanja, umetniško-ekološke delavnice, kolonije in rezidence tudi izven poletne sezone. S tovrstnimi akcijami SEA poskuša oživeti ta čudoviti majhen otok v Jadranu in pokazati na možnosti, ki jih ponujajo hrvaški otoki tudi izven sezone. Program letošnjega Silbanskega kulturnega poletja (Silbansko ljeto), ki bo trajal od 9. julija do 3. septembra 2016, prinaša 5 delavnic, 5 koncertov, eno predpremiero, 5 kinovečerov v sodelovanju s 3 filmskimi festivali, eno umetniško kolonijo, dve razstavi in eno rezidenco, v okviru bogatega programa pa se bodo predstavili umetniki Davor Sanvincenti, Franjo Glušac, Andreja Kurelec Košavić, Damir Prica Kafka, Igor Pavlica, Bruno Vidović Vorberger, Ivan Marušić Klif, Neven Jurić, Ivan Marincel, Vedran Peternel, Nikola Vincelj Jinks, Igor Stangliczky, Marko Jevtić, Miro Micro Manojlović, Mišo Komenda, Karlo Kazinoti, Davorka Horvat, Christian Peter, Berislav Antica, Damir Horvat, Ivica Buljan, Robert Waltl,  Milena Zupančič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Svetlana Slapšak, Ana Savić Gecan, Mark Požlep, Tonči Kranjčević Batalić in mnogi drugi.

Indigo festival: Nova festivalska platforma sodobnih tokov v umetnosti, kulturi, medijih, glasbi, filmu, gledališču, oblikovanju, ki bo potekal od 7. do 11. septembra 2016. Združuje nosilce kulturne produkcije v četrti okrog Križevniške ulice, Trga francoske revolucije, Gosposke ulice, Novega trga, Brega in Salendrove ulice, kjer so zbrane pomembne slovenske kulturne ustanove: MGML, Mini teater, ZRC SAZU, Festival Ljubljana, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo in NUK.

Lucij Anej Seneka

Tiest

Prevajalka:
Jera Ivanc

Režiser:
Ivica Buljan

Igrajo:
Milena Zupančič
Robert Waltl
Marko Mandić
Benjamin Krnetić
Gregor Prah
France Mandić
Voranc Mandić

Dramaturginja:
Svetlana Slapšak

Scenograf in oblikovalec prostora:
Mark Požlep

Kostumografinja:
Ana Savić Gecan

Avtor glasbe:
Mitja Vrhovnik Smrekar

Lektorica:
Mateja Dermelj

Oblikovalec zvoka:
Alen Prošić

Tehnična ekipa:
Matej Primec
Anže Kreč

Tilen Vipotnik

Koprodukcija:
Mini teater
Novo kazalište Zagreb
Zadarsnova
Silba Environment Art

Predpremiera na Silbi:
11. avgust 2016

Predpremiera v Zadru:
14. avgust 2016

Premiera v Mini teatru:
2. september 2016

Predstava traja 80 minut