4. septembra v Mini teatru in Judovskem kulturnem centru Evropski dan judovske kulture

EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE 2016

Judovski jeziki

Od hebrejščine do grščine, od jezikov ladino do aramaik, od jidiša do judo-arabskega, od judo-italijanskega narečja do ruščine. Judje, ki jih je ustvarila Beseda, slišana na gori Sinai, so zmeraj bili, kot je v judovski navadi, po srečnem naključju, tesno povezani z jeziki.

Ste vedeli, da jidiš temelji na nemščini? Da je lahko hebrejščina izgovorjena na mnogo različnih načinov, najbolj izpopolnjena pa je različica, ki izhaja iz Jemna? Da so Judje na grškem otoku Krfu nekoč govorili starodavno apulijsko narečje, ali da so maroški Judje prinesli njihovo narečje, imenovano Haketia, vse do reke Amazonke? Da so etiopski Judje za sveti jezik uporabljali Ge'ez, in ne hebrejščine? Kje pa lahko opazimo razliko med hebrejščino in aramejščino?

 

LJUBLJANA, JUDOVSKI KULTURNI CENTER, MINI TEATER

KRIŽEVNIŠKA 1-3, LJUBLJANA

 

Posebna gostja evropskega dneva judovske kulture 2016 bo gospa:

HAVA PINHAS COHEN

Hava Pinhas-Cohen je mati štirih hčera, pesnica, prevajalka, urednica poezije in umetniških knjig, učiteljica ustvarjalnega pisanja in predavateljica literature.

 

Nedelja,  4. september 2016

10h-11h– odprta vrata JUDOVSKEGA MUZEJA LJUBLJANA,

Križevniška 3

11h-Biti sefardski Jud danes.  Kaj to pomeni?, predavanje gospe Have Pinhas Cohen, prost vstop

17h-18h – odprta vrata JUDOVSKEGA MUZEJA LJUBLJANA, Križevniška 3

 

18h, MINI TEATER, dvorana Bernard Marie Koltes

gledališka predstava

Polona Vetrih, Saša Tabaković

MI HA IŠ - KDO SI ČLOVEK

Ideja, izvedba predstave in izbor besedil: Polona Vetrih in Saša Tabaković

Pojeta in interpretirata besedilo: Polona Vetrih kot Havele in Saša Tabaković kot Mojšele

Glasbeniki: Janez Dovč, Boštjan Gombač, Vasilij Centrih in Goran Krmac

Izbor glasbe: Janez Dovč, Polona Vetrih, Saša Tabaković

Oblikovanje scene in kostumov: Rosana Knavs

Prevodi: Klemen Jelinčič Boeta in Polona Vetrih

Avtorica monologa Jaz sem Fanny Mendelssohn: Polona Vetrih

Produkcija: Cankarjev dom v sodelovanju z Glasbeno agencijo Allegro in Judovskim kulturnim centrom Ljubljana.

Pokrovitelj: Moro & Kunst, d.o.o.

Nedelja, 4. september 2016, ob 18.00

Lokacija: Mini teater, Križevniška 1

Predstava brez odmora traja 100 minut

Vstopnice: dijaki, študenti in upokojenci 8 €, odrasli 15 €

 

Najboljši svetovalec je naše srce,

najboljši učitelj je čas,

najlepša knjiga je svet

in najboljši prijatelj je tisti, ki nam pomaga najti resnico in pot do sebe.

(jidiški pregovor)

 

Prav takšen želi biti  glasbeno-gledališki recital, MI HA IŠ - KDO SI ČLOVEK: lep in srčen, z zanimivimi in hudomušnimi pripovedmi, lepimi psalmi in atraktivno klezmer glasbo. Predstava je poklon judovski tradiciji skozi različne odtenke čustvovanja, kot je zapisal Primorski dnevnik.

Ko je v 11. st. nastal psalm MI HA IŠ, ga je veliki rabin pospremil na pot s temi besedami: »Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in vlije novo upanje, kajti časi so hudi ...« MI HA IŠ tudi danes išče človeka; pravega človeka, tistega človeka, ki mu je upanje odvzeto, išče psalm MI HA IŠ, ki govori o prijateljstvu in o medsebojnem zaupanju. Kajti, tudi danes so hudi časi ...

Z glasbeno-gledališkim večerom MI HA IŠ - KDO SI ČLOVEK  bi radi stopili korak naprej. Z lepoto klezmerskih in sefardskih pesmi se želimo približati ljudem ter jim s pesmijo in duhovitimi anekdotami predstaviti nekaj najlepših judovskih običajev.

Program

1. Zid objokovanja – HaKotel HaMaaravi

2. Visoka pesem – Šir Haširim, Pesem pesmi, ki je Salomonova

3. MI HA IŠ – Kdo si človek

4. Polona Vetrih: Čaša napol polna – jaz sem Fanny Mendelssohn

5. Eli, Eli – Moj Bog, moj Bog

6. Tumbalalaika – Igraj glasno, balalajka!

7. Danilo Kiš: Človek je kot krompir

8. Margaritkalach – Marjetice

9. Danilo Kiš: Vrt, pepel – spomin na očeta

10. Beltz – Mestece Beltz: Kam se je izgubilo mesto, kjer sem preživel mladost?

11. Klezmer – tradicionalna glasba vzhodnoevropskih Judov

12. Atzlano Kafar Todrah – Pri nas v vasi Todrah

13. Isaak Bashevis Singer: Povest o biserih

14. Katrinke: Lajna – Lajna, moja stara prijateljica v dobrem in slabem

15. Isaak Bashevis Singer: Kozica po imenu Zlatek

16. Yidl Mitn Fidl – Goslač Yidl: Zakaj koza ne meketa po zvokih moje violine?

17. Ephraim Kishon: Salomonova sodba

18. Balada Al Sus – Balada o konju

19. Ephraim Kishon: Uničujoča ocena

20. Lemonchiki – Limonice Oj, da bi denar rastel kot Limonice na mojem vrtu.

21. Anekdote o Havele in Mojšelu

22. Ana Bekoah: Prošnja – Molitvena pesem Kabale

 

Polona Vetrih

Dramska igralka Polona Vetrih je znana, priznana in priljubljena slovenska gledališka umetnica. Njeno ime je povezano s številnimi uspešnimi projekti. Po diplomi na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je študirala na londonski Akademiji za glasbeno in dramsko umetnost (LAMDA), kjer so jo ob podelitvi diplome razglasili za najbolj očarljivo igralko ter tudi za eno najbolj nadarjenih učenk te šole. Po vrnitvi iz Londona je postala članica ljubljanske SNG Drame, kjer deluje še danes.

Leta 1995 je Cankarjev dom pripravil monodramo Alma Uršule Cetinski, ki jo je Vetrihova bleščeče odigrala v osrednjem kulturnem centru, večkrat pa tudi v tujini. Še posebej se je proslavila v komediji Bernarda Sladea Ob letu osorej.

Umetnica je nastopala še v drugih, izjemno uspešnih produkcijah: kar deset let so v SNG Drami uprizarjali igro Predsednice (Werner Schwab), Festival Ljubljana je bil producent uspešnice, monokomedije Blagi pokojniki, dragi možje (Aldo Nicolaj), predstava Shirley Valentine (Willy Russell) v produkciji Teatra komedija BTC pa je večkrat obkrožila Slovenijo.

Polona Vetrih je gostovala v gledališčih na Dunaju, v Pragi, v Ženevi, v Frankfurtu, Bologni, londonskem West Endu, New Yorku in Tel Avivu. Na visokem umetniškem in profesionalnem nivoju nastopa tudi v angleškem jeziku.

Saša Tabaković

Rojen 1981 v Ljubljani, po končani gimnaziji in Srednji glasbeni šoli (smer harmonika in petje) je vpisal študij igre na AGRFT. Med študijem je prejel dve nagradi; zlatolaska (študentje Akademije jo podeljujejo študentom) in univerzitetno Prešernovo nagrado za vlogo Goldberga v diplomski predstavi Zabava za rojstni dan H. Pinterja.

V ustvarjalnem obdobju je oživil več kot petindvajset gledaliških vlog v SNG Nova Gorica, Mestnem gledališču ljubljanskem in SNG Drama, kjer je od leta 2005 tudi stalni član igralskega ansambla. Poleg dramskega gledališča je nastopil v več kratkih filmih in treh celovečernih, med njimi je najbolj znan Pod njenim oknom v režiji Metoda Pevca. Sodeluje tudi pri poldokumentarnih oddajah Skrivnosti glasbe v produkciji Uredništva za resno glasbo in balet RTV Slovenija. Ljubezen do glasbe nadgrajuje še z etno glasbeno skupino Damar, ki se posveča predvsem glasbenemu izročilu narodov Balkana.

Janez Dovč

Harmonikar, skladatelj, multinštrumentalist in diplomirani fizik Janez Dovč (*1980) kot glasbenik, skladatelj in producent sodeluje s številnimi etno, klasičnimi, pop in jazzovskimi solisti (Boštjan Gombač, Goran Krmac, Irena Preda, Vasko Atanasovski, Zoran Predin, Robert Pikl, Rudi Bučar, Brina Vogelnik, Kaja Draksler, Simone Zanchini, Una Palliser, Arvid Engegard, Neil Innes, Emilia Martensson ...) in orkestri (Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTVS, Sounds of Slovenia) ter ustvarjalci najrazličnejših studijskih, odrskih in gledališčih projektov (Carmina Slovenica, Lojze Krajnčan, Izidor Leitinger, The Fool Cool Orchestra, SNG Drama …).

Boštjan Gombač

Znan slovenski multinštrumentalist ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo, tuje pa mu niso niti odrske deske. Že med študijem klarineta pod mentorstvom prof. Jožeta Kotarja na ljubljanski Akademiji za glasbo se je navduševal za različne glasbene zvrsti. Glasbena pot ga je namreč že kot najstnika popeljala po svetu in mu odpirala nova obzorja v glasbenem izražanju. Sam pravi, da mu je pri njegovem ustvarjanju zvok navdih in vodilo. Bolj ko je nenavaden, večji izziv, možnost izražanja ter veselje do dela mu daje. Njegovo delo minulih desetih let lahko zasledimo na približno devetdesetih nosilcih zvoka in zajema vse, od etna do resne glasbe. Je mojster pihal, kot so klarinet, kositrne piščali in okarine, igra na pojočo žago, bodhran in theremin ter kopico drugih nenavadnih inštrumentov in zvočil, ki jih le redko zasledimo na koncertnih odrih. S skupino Terra Folk je požel več glasbenih nagrad in priznanj, med njimi tudi nagrado občinstva radia BBC3 (World Music Awards), sodeluje pa s skupinami Katalena, Bast, Bachology Quartet, Los Hermanos Muy Simpaticos.

Nastopil je že s kopico znanih imen slovenske popularne in resne glasbe ter s številnimi tujimi glasbeniki, kot so Neil Innes, Tommy Emmanuel, The Cat Empire, John McSherry, Arvid Engegard, Susanne Lundeng, Knut Eric Sundquist, Marc Ribot, Greg Cohen, Theodosii Spassov in Josipa Lisac.

Vasilij Centrih

Svojo neklasično glasbeno pot je začrtal v gimnazijskih letih v Celju s soustanovitvijo uspešnega Kvarteta Akord iz Celja, kjer se je posvečal tangu, madžarskim čardašem, klezmer glasbi, ruskim romancam, glasbi širšega Balkana in slovenski ljudski glasbi. Vrsto let igra v različnih orkestrih, predvsem z Mladinskim simfoničnim in godalnim orkestrom iz Celja je sodeloval kot koncertni mojster in solist. Poleg sodelovanja v različnih glasbenih skupinah (Amala, Simbolični orkester, Katja Šulc bend, Brizani project, Sedef, Sounds of Slovenia, Baraka), gledaliških predstavah (Sirup sreče, Večer z Milo Kačič) in filmu (Norega se metek ogne) je zadnjih deset let dejaven član skupin Jararaja in Aritmija. Prva izvirno obuja slovensko ljudsko izročilo, druga pa glasbo balkanskega območja. Po izpopolnjevanju pri profesorju jazzovske violine Maxu Groschu na celovškem jazzovskem konservatoriju (KONSE) je ustanovil jazzovski Vasilij Centrih Trio: Tribute to Rite of Strings in gypsy swing duo Jasmine Café.

Goran Krmac

Tubist, ki navdušuje glasbenike in poslušalce po Evropi in po svetu. Njegov inštrument zveni tam, kjer po navadi slišimo bas kitaro ali kontrabas. Skupinam, v katerih sodeluje, doda poseben pečat in hkrati ohranja vlogo basista: temelj, na katerem stoji, raste, pleše glasba. V tej vlogi se je doslej izkazal s številnimi vodilnimi mednarodnimi glasbeniki ter povsod požel pohvale in vabila k nadaljnjemu sodelovanju. V projektih, pri katerih sodeluje, ima vse pogosteje ključno vlogo skladatelja in aranžerja.

Hava Pinhas-Cohen

Hava Pinhas-Cohen je mati štirih hčera, pesnica, prevajalka, urednica poezije in umetniških knjig, učiteljica ustvarjalnega pisanja in predavateljica literature.

Študirala je literaturo in umetnostno zgodovino, diplomirala in magistrirala je na Hebrew University. Trenutno pod pokroviteljstvom predsedniške štipendije piše doktorat na temo judovske literature na Bar Ilan University.

Od leta 1989 do 2008 je bila urednica interdisciplinarne literarne in umetniške revije Dimui, ki jo je tudi sama ustanovila in ki je podpirala celo generacijo pesnikov in pisateljev, ki so pisali z judovsko-izraelsko zavestjo in so razširjali in nadaljevali s širjenjem judovske doktrine. Leta 2007 je ustanovila jeruzalemsko konferenco “Kissufim”, ki združuje pisatelje in pesnike in katere umetniški vodja je postala. Do danes je izdala deset knjig poezije in knjigo dialogov poezije ter umetnosti s pesnikom Israelom Elirazom. Keshev je leta 2015 izdal njeno najnovejšo zbirko poezije, Another Journey with a Black Raven and Saint Claire.

Matanel je prav tako leta 2015 napovedal izdajo zbirke kratkih zgodb, “I, the Man” tako v hebrejščini, kot tudi v francoščini.

Prevod pesmi Roberta Pinskyja z naslovom “Kisufim", ki jih je uredil Michael Kramer, je izdal Mishkenot Shaananim, Jerusalem , leta 2013.

Zbirka njenih pesmi, prevedena v nizozemščino, Door het vlees stroomt het verlangen, je bila izdana priAmphora Books.

Knjiga, pri kateri je sodelovala z umetnikom Andijem Arnovitzem, Mother’s Prayer Before Dawn, je bilavključena v zbirko kongresne knjižnice Združenih držav.

Bridging the Divide, zbirka njenih pesmi, ki jih je v angleščino prevedla Sharon Hart-Green, je izdal Syracuse University Press leta 2015.

Med nagradami, ki jih je prejela do danes, so Yeruham Luria Prize (1989), Premierjeva nagrada leta 1995, nagrada združenja hebrejskih pisateljev v Izraelu za leto 1998 za njeno knjigo The Songs of Orphea, umetniško štipendijo za leto 2003 v oxfordskem centru za hebrejske in judovske študije, predsedniško štipendijo na University of Bar Ilan, nagrado za poezijo Ramat Gan za leto 2013 in nagrado Meir Ariel za hebrejsko literaturo mesta Rishon LeTzion za leto 2015.

www.havapinhascohen.wordpress.com

 


Vsi dogodki razen večerne predstave so brezplačni. Za predstavo Mi-ha-iš pa si vstopnice že lahko zagotovite preko sistema mojekarte.si, www.mini-teater.si, Petrolovih črpalkah ali v delovnem času pisarne Mini teatra.