Režiser:
Robert Waltl

Prevajalka:
Irena Duša

Besedilo:
Ivor Martinić po knjigi Rudyarda Kiplinga

Lutke, scena in kostum:
Robert Smolik

Koreograf:
Thomas Claude Kombia

Glasba:
Goran Bojčevski

Dramaturginja:
Manca Majeršič Sevšek

Igrajo:
Timotej Novaković
Diana Kolenc
Gaja Filač
Borut Doljšak
Vid Klemenc

Premiera: 15. februar 2023

Predstava traja 50 min.

Lutkovna predstava za otroke, starejše od 5 let

19. jun
Sreda
10:30
Kosovelov dom Sežana

O predstavi

Zgodba o džungli je ena najbolj priljubljenih otroških knjig in je pisatelju Rudyardu Kiplingu, rojenem v Indiji, prinesla Nobelovo nagrado ter mnoga druga priznanja v Veliki Britaniji. Naj gre za ljudi ali živali, vsi junaki Kiplingove džungle imajo nekaj skupnega - ne bojijo se neznanega in so se pripravljeni učiti. Glavni junak, deček Mavgli, odrašča v džungli z volkovi do dne, ko mu zagrozi maščevalni tiger Šir Khan, ki misli da je Mavgli njegova last. Volčji trop se odloči, da se mora deček umakniti. V uk in skrb ga vzameta nespretni medved Balu ter hitra in skrbna panter-a Baghira. Mavgli vstopi v pustolovščino zakonov džungle. Mavgli je spreten, premišljen, pravičen in iskriv deček. Baghira je bistra in pogumna panter-a, Balu je velik in zaspan rjav medved, tiger Šir Khan pa pohabljen, častihlepen in ohol nasilnež, razgrajač, ki želi s strašnim rjovenjem nagnati ostalim prebivalcem džungle strah v kosti. Mavgli najde v džungli tako najboljše prijatelje kot tudi največjega sovražnika. Odraščajoč v volčjem tropu, se v družbi bratov volčičev, panterjev, kač velikank, medvedov, slonov, ptic in opic, uči zakonov džungle, a pri tem ne izgublja svoje človečnosti. Ko tiger Šir Khan zavlada volčjemu tropu, se Mavgli odloči, da se bo vrnil v trop, se spopadel s tigrom in ponovno vzpostavil mir v džungli. To je zgodba o prijateljstvu, solidarnosti, sprejemanju različnosti in požrtvovalnosti posameznika za dobro skupnosti. Ko Mavgli ugotovi, da se ga zato, ker je drugačen, živali bojijo, se odloči, da se bo vrnil k ljudem, da ne bi še naprej rušil ravnovesja džungle. Pri tem pa si priseže, da se do živali nikdar ne bo obnašal tako, kot se je človek do njih obnašal v zgodovini in da ne bo nikoli pozabil kaj ga je džungla naučila in kako ga je sprejela.

Ivor Martinić se je rodil leta 1984 v Splitu. Diplomiral je iz dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Zagrebu. Od leta 2005 deluje kot dramaturg v številnih gledaliških predstavah na Hrvaškem in v tujini. Pogosto sodeluje s hrvaškim radiem, v katerem se v dramskem programu igrajo vse njegove drame. Piše gledališke igre, radijske drame in scenarije. Za svoja dramska dela je prejel številne nagrade. Njegove drame so prevedene v trideset jezikov in uprizorjene v dvajsetih državah sveta. Je eden od ustanoviteljev in urednikov hrvaškega dramskega portala Drame.hr. Je član HZSU in SPID.

Joseph Rudyard Kipling je angleški pisatelj in pesnik, ki je splošno znan po Knjigi o džungli in romanu Kim ter številnih pesmih. Kipling se je rodil leta 1865 v Bombaju. Že v mladosti je začel pisati svoje prve zgodbe. Leta 1891 je objavil svoj prvi roman The Light That Failed, tri leta za tem pa je ustvaril čudovita otroška romana Knjiga o džungli in Druga knjiga o džungli. Rudyard Kipling je pomembno prispeval k razvoju literature. Njegova dela so še danes splošno znana. Je dobitnik Nobelove nagrade za literaturo in je tudi prvi angleški pisatelj, ki mu je pripadla ta čast.

Robert Waltl (1965), igralec, režiser, lutkar. Direktor Mini teatra Ljubljana in Judovskega kulturnega centra v Ljubljani, ustanovitelj Liberalne judovske skupnosti Ljubljana in aktivist za državljanske pravice. Od leta 1987 je ustvaril številne igralske vloge v slovenskih in hrvaških gledališčih ter filmih. Po letu 1999 se je uveljavil tudi kot režiser. Njegove predstave so bile odigrane na gostovanjih in številnih mednarodnih festivalih. Ustvaril je veliko število igralskih vlog za radijske igre. Po bogatih izkušnjah v institucionalnem gledališču je Robert Waltl opustil varnost uradnih institucij. Leta 1998 je na podlagi lastnih finančnih sredstev ustanovil novo slovensko gledališče – Mini teater. Je prejemnik številnih prestižnih nagrad in priznanj.

Robert Smolík (1977) je študiral scenografijo na oddelku za alternativno in lutkovno gledališče na praški gledališki akademiji, kjer poučuje od leta 2004, med letoma 2011 in 2018 pa je bil vodja kabineta za scenografijo. Od leta 2020 skupaj z Deniso Václavovo vodi mojstrski studio trajnostnega gledališča na KALD. Poleg scenografije ustvarja tudi lutke in mehanske predmete. Kot scenograf sodeluje s profesionalnimi lutkovnimi gledališči, kot so Minor, Naive Theater Liberec in drugimi. Med letoma 2005 in 2018 se je pri svojem "gledališkem" delu osredotočal na sodelovanje s skupino Buchty a loutky, predvsem pa na raziskave in razvoj v skupini Handa Gote. Trenutno deluje v skupini Škrobotník, Šlundra in Šibrová. Kot umetnik in aktivist deluje tudi v svojem rojstnem mestu Jičín. Je član društva O.S. Loggia, z.s. in Balbineum, z.s., v katerem sodeluje pri oživljanju baročnih spomenikov v Jičínu. Z ženo Radko Mizerovo sta iz lastnega vrta v središču mesta ustvarila prostor za kulturne dogodke in srečanja "Zahrada pod Koštofránkem".

Goran Bojčevski je klarinetist in skladatelj. Magistrski študij je zaključil z najvišjo oceno na Mozarteumu v Salzburgu. Kritiki ga uvrščajo med najboljše klarinetiste sveta. Je utemeljitelj lastnega sloga Balkan Nuevo, kar nakazuje na njegov izjemen smisel za skladanje. Napisal je ogromno skladb, suit, med njimi tudi dva baleta. Njegov drugi balet Derviš in smrt je bil v eni sezoni na Hrvaškem in v tujini izveden kar triindvajsetkrat, napolnil pa je tudi dvorano Lisinski v Zagrebu. Njegova dela so bila izvedena že na vseh kontinentih sveta.

Thomas Claude Kombia je koreograf in plesalec, ki prihaja iz Burkine Faso. Deluje predvsem na področju poučevanja tradicionalnih afriških plesov mladostnikov. Zanima ga tudi plesno gledališče, kjer ustvarja lastne kreacije. Učil se je od različnih priznanih koreografov in z njimi sodeloval. Leta 2022 je prišel v Slovenijo, kjer želi skozi ples širiti spoznavanje afriške kulture in jo približati slovenski publiki.

Iz kritik

»Likovna podoba lutk je izjemna in omogoči nov, svež pogled na protagoniste, ki so zaradi številnih knjižnih in filmskih predelav že zasidrani v naši zavesti. Dodana vrednost so tudi songi, ki jih je zasnoval skladatelj Goran Bojčevski in jih doživeto zapojejo Timotej Novaković, Diana Kolenc, Gaja Filač, Borut Doljšak in Vid Klemenc. Angažma igralcev je brez dvoma vreden pohvale. Režijsko jih je usmerjal Robert Waltl, dramatizacija je delo hrvaškega dramaturga Ivorja Martinića. Gre za svežo lutkovno upodobitev znane klasike, ki bo zagotovo navdušila.« Ana Rozman, Radio Prvi - RTV Slovenija