O predstavi
Vampirček gre v šolo (1999) je zgodba o Vampirčku, ki skupaj s svojo razširjeno družino živi v stari vili. Ker je zelo osamljen, si želi hoditi v človeško šolo. Tam pa ga čaka presenečenje, saj človeški otroci ponoči spijo. Živi mrtveci zato organizirajo šolo, v katero hodijo Vampirček in drugi duhovi. Učitelj je Kapitan pošasti. Učencem zabiča, da ne smejo pisati v zvezke, ki so jih v šoli pustili dnevni učenci, vendar ga Vampirček ne uboga: v zvezek fanta, v katerega klopi sedi, reši domačo nalogo za matematiko. In kot živi deček Marcel ugotovi naslednji dan – popolnoma brez napake. Preko skupnega zvezka si Vampirček in Marcel začneta dopisovati in sčasoma skleneta prisrčno prijateljstvo. Zgodba z mojstrskim mešanjem humorja in tragedije ter spretnim preklapljanjem med grozljivo in komično atmosfera pametno odpira teme, kot so osamljenost, smrt, vera v Boga in vrednost pravega prijateljstva.
Režiser o predstavi
Svet, ki ga znotraj stripa ustvari Sfar je po eni strani svet magičnega in fantastičnega, po drugi pa svet vsakdanjega. Navkljub vsem klišejskim konvencijam, magičnega, ki jih poznamo, pa Sfar v stripu čarobnost išče predvsem v majhnih stvareh, odnosih in prijateljstvu ter ne v nadnaravnih bitjih in močeh. Čarobno je lahko vse kar nas obkroža. Ljudje, ki jih srečujemo, dogodki in igra, ki nas družita in odpirata nove svetove, bolečina ki jo prestajamo in sreča, ki jo oddajamo. Bolj kot se zdi magična neumrljivost glavnega junaka Vampirčka in njegova sposobnost letenja, se neka čarobnost skriva v prijateljstvu, ki ga skujeta Vampirček in Marcel. Njuno prijateljstvo je trk dveh svetov, ki sta na videz nezdružljiva. Svet smrtnega in nesmrtnega, svet vsakdanjega in svet nadnaravnega, svet dneva in svet noči… Kljub temu pa Vampirčka in Marcela druži podobna izkušnja. Oba se znotraj svojih svetov počutita osamljeno. V vampirčkovem svetu otrok ni. Skozi stoletja ostaja edini otrok in nima vrstniške družbe, stik z zunanjim svetom pa mu je prepovedan. Marcela pa pri socializaciji znotraj svojega sveta ovira smrt staršev, ki je nanj napravila močan vtis. Predstava bo preko stripa obračunala s cinizmom in vdanostjo. »Nekatere nesreče nam odpirajo magična vrata« je ključen stavek, ki ga v stripu izreče kapitan pošasti, ko prepričuje Marcela, da je premlad, za to, da ne bi v nič verjel. Ne gre za zanikanje bolečine in nemoči, temveč za iskanje poguma v najtežjih trenutkih, ki lahko v širši sliki včasih prinesejo izkušnje, ki bi nam ostale sicer skrite. Pomemben element predstave bo živa glasba, ki bo narekovala atmosfero in krmarila med dvema na videz nezdružljivima svetovoma, ki nazadnje postaneta eno.
Joann Sfar (1971) je francoski stripovski umetnik, pisatelj in filmski režiser. Velja za enega najpomembnejših umetnikov novega francosko-belgijskega stripa. V devetdesetih se je skupaj z delom ekipe založbe L'Associacion kalil v skupnih pariških ateljejih, po letu 2000 pa se je prebil v mainstream, ko je pri gigantu Dargaud izdal svoje prve klasike, kot so Rabinov maček (družinska avtofikcija z začetka stoletja o filozofsko-religioznih debatah naslovnega mačka, ki je v domači deželi megahit s skoraj milijon prodanimi izvodi), Graščina (skupaj z Lewisom Trondheimom) in seveda Vampirček, ki je ena največjih francoskih otroških stripovskih klasik s številnimi nadaljevanji in animiranimi priredbami. Sfar je kot zgovoren filozof in avtor več esejističnih, filozofskih knjig reden gost francoskih tiskanih in vizualnih medijev, kjer komentira umetniško svobodo in vlogo religioznih zadržkov v državi. Njegovi glavni vplivi so Fred in André Franquin ter Marc Chagall, Chaïm Soutine, Will Eisner, Hugo Pratt in John Buscema. Med letoma 2009 in 2010 je Sfar napisal in režiral film Gainsbourg: Vie Héroïque, biografski film o znamenitem francoskem tekstopiscu in pevcu. Film, v katerem je Sfar kot stripovski umetnik v veliki meri uporabil fantazijske kreacije, animacijo in lutke, je izšel leta 2010 in požel navdušenje kritikov.
Jernej Potočan (1996) je leta 2015 začel študij dramaturgije, kasneje leta 2019, pa še študij režije na AGRFT. Kot dramaturg je sodeloval pri predstavah Under construction, 410 kilometrov, Polenta in Medtem, ko mi spotify po meri ustvarja playlisto z naslovom moodymix. Pri slednjih dveh podpisuje tudi režijo. Predstava Under construction, pri kateri je sodeloval, je bila nagrajena s posebno nagrado žirije na 52. tednu slovenske drame. Ukvarja se tudi s pisanjem dramatike. Objavljena so tri njegova besedila (Odpad, Vsaka pesem se enkrat izpoje, Žalostinke). Za kratek scenarij Živalski vrt, je prejel Grossmanovo nagrado; za besedilo Ostali smo brez prijateljev, zbirali smo znamke, Drugo nagrado One minute play contest; za besedilo Žalostinke pa nagrado rdeča nit. Dve njegovi besedili sta bili tudi uprizorjeni (Žalostinke - MGL ter Uspavanka v sobi brez oken - sodelovanje AG in AGRFT).
Izar Lunaček(1979) je doktor filozofije in risar stripov. Stripe je objavljal v številnih slovenskih spletnih in tiskanih medijih, kot so Delo, Slovenske novice, Mladina in Ludliteratura, zbral pa jih je že v desetih knjižnih izdajah. Od tega sta dva izšla v tujini: Založeni raj v Španiji in Angliji, Animal noir pa je leta 2017 izhajal v obliki klasičnih zvežčičev pri ameriškem gigantu IDW. Pred kratkim je v strip pretvoril svoj doktorat o povezavah med komedijo in religijo, ki bo prihodnje leto v ameriški različici izšel pri založbi Uncivilized. Lunaček je ilustriral tudi številne izobraževalne knjige za otroke izpod peres imen kot sta Miro Cerar in Lučka Kajfež Bogataj, številne od katerih so prejele Zlato hruško za najboljšo edukativno publikacijo leta. V prostem času vodi striparno Stripolis, edino specializirano trgovino s stripi v centru Ljubljane, kjer organizira dogodke na temo devete umetnosti in, skupaj s Kinom Šiška in revijo Stripburger, osrednji slovenski festival stripa Tinta, ki ga je tudi soustanovil. V okviru zavoda Stripolis izdaja tudi knjige slovenskim in gostujočim avtorjem, številne od katerih iz francoščine in angleščine prevaja sam, njegovi prevodi pa so bili pri francoskem inštitutu nominirani za nagrado za najboljši prevod leta. Lunaček je leta 2022 od Francije prejel red Viteza umetnosti in leposlovja za svoje prizadevanje pri promociji francoskega stripa pri nas.
Iz kritik
"V mračnih nočnih seansah se srhljivi obredi nemirnih duhov navadno zrcalijo v veliki tesnobi majhnih ljudi in silijo v njihove zmedene sanje. Vendar dvogovori noči in dnevov, v katerih se godijo domišljijske kolobocije tokrat ne izzvenijo v spiritualno kultne razlage ali v banalne argumentacije o izvotljenosti strahu, temveč se mistična bitja utelesijo, njihove demonske identitete pa se preobrazijo v žive človeške podobe. Tako je nastala predstava o lepih in komičnih nočnih morah, ki so sicer privlačne za vso onostransko ropotijo, lutkovno glasbena animacija z ročnimi lutkami in maskami je z močno vizualizacijo še poudarila imaginacijo o teh strašnih in čarobnih bitjih, vendar so njihove ceremonije in funkcije ovrednotene z dobrimi deli. Če majhnega dečka brez staršev ponoči vznemirjajo vprašanja o božji navzočnosti in ga hromi strah pred šolskimi obveznostmi, računsko nalogo hitro napiše Vampirček, ki neopažen radostno smukne v nočno šolsko izmeno in fantku v zvezek, v bazo njunega poznejšega dopisovanja. Za marsikaj, kar še bega malega sanjavca, pa najde primerno razlago tavajoči duh mrtvo-živega gusarja. Tako se stikajo svetovi med doumljivim in nedoumljivim, svetlim in temnim, gradijo prijateljstva, privzgajajo dobre navade in prepodijo strahovi. Čeprav besedilo predstave o stvareh, ki so za marsikoga čudaške in bizarne, govori z rešitvami v obliki humornih domislic, pa v predlogi in uprizoritvi ne manjka nastavkov o tem, s kako različnimi doživetji in težkimi preizkušnjami so lahko bremenjene duše otrok in odraslih. Izpeljani so v več smeri, vendar niso izrečeni do konca. Zelo spretni z lutkami in vešči menjav glasovnih registrov in različnih vlog so Nejc Jezernik, Matic Lukšič in Tina Resman svoje interpretacijsko navdušenje prenesli tudi na občinstvo." Magda Tušar, Radio ARS
