Režiser:
Žiga Hren

Dramaturginja:
Iva Štefanija Slosar

Scenografinja:
Karolína Kotrbová

Kostumografinja:
Nina Čehovin

Oblikovanje zvoka:
Lucas Carboni Kopše
Žiga Hren

Oblikovanje luči:
Domen Lušin

Lektor:
Martin Vrtačnik

Igrajo:
Mojka Končar
Mina Švajger
Marko Rafolt
Jure Rajšp
Jure Šimonka

Koprodukcija:
Mini teater
AGRFT Ljubljana

Predstava nastaja kot magistrsko delo režiserja Žige Hrena

O režiserju

Gledališki režiser Žiga Hren pripada najmlajši generaciji slovenskih režiserjev. Njegova študijska uprizoritev Noži v kurah Davida Harrowerja je leta 2021 gostovala na mednarodnih študentskih festivalih v Sarajevu in Novem Sadu, za njo pa so igralci istega leta prejeli skupinsko Severjevo nagrado za študente. Diplomiral je leta 2022 z uprizoritvijo drame Woyzeck Georga Büchnerja, ki je istega leta gostovala na mednarodnem študentskem festivalu v Stari Zagori (Bolgarija). Žiga Hren je tam prejel nagrado za najboljšo režijo, igralec Jure Rajšp pa za najboljšo moško vlogo. Kot asistent režije je Žiga Hren sodeloval z režiserji, kot so Jernej Lorenci, Tomi Janežič, Ivica Buljan, Janez Pipan, Žiga Divjak in drugi. Z uprizoritvijo Kosmačeve Balade o trobenti in oblaku zaključuje študij na drugi stopnji gledališke režije.

O avtorju

Ciril Kosmač se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Šolo je obiskoval v Gorici in Tolminu, kjer je leta 1928 opravil maturo. Ker je sodeloval v narodnorevolucionarni organizaciji TIGR, je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran in zaprt. Leta 1930 je bil zaradi mladoletnosti oproščen na prvem tržaškem procesu. Po dveh letih je pobegnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih. Med vojno je večino časa preživel v tujini, se pridružil partizanom in se leta 1944 vrnil v domovino, kjer je bil urednik partizanskega glasila Slovenski poročevalec. Po vojni je deloval predvsem kot svobodni književnik in prevajalec. Prav tako je napisal scenarij za prvi slovenski film Na svoji zemlji, za kar je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado. Po letu 1960 je nehal objavljati nova dela, kljub temu pa je v naslednjih letih prejel številne pomembne nagrade. Umrl je 28. januarja 1980 v Ljubljani. Kosmačevo pripovedno delo je zaradi individualnosti pisateljske poetike in izjemnega sloga, za katerega je značilno ravnovesje lepote in sporočilne jasnosti, med najpomembnejšimi stvaritvami sodobne slovenske proze.Njegova najbolj znana dela so: Tantadruj (1959), Pomladni dan (1953), Sreča in kruh (1946) ter Balada o trobenti in oblaku (1956).