Režiser:
Ivan Talijančić

Igrajo:
Erika Latta, Dion Doulis in Katarina Stegnar

Dramaturginja:
Simona Semenič

Scenografa:
Špela Uršič in Nejc Batistič

Kostumograf:
Silvio Vujičić

Avtor glasbe in zvoka:
Random Logic

Oblikovalec svetlobe:
Jaka Šimenc

Avtor video designa:
Nenad Vukušić

Fotograf:
Tasja Keetman

Tehnični direktor:
Igor Remeta

Izvršna producentka:
Simona Semenič

Produkcija:
Mini teater in WaxFactory New York

Filmska produkcija:
Strup produkcija

Koprodukcija:
Cankarjev dom

Premiera:
10. februar 2005

Predstava traja 40 minut

O predstavi

Predstava ...SHE SAID se osredotoča na pojem vmesnega prostora. Ta medprostor ni omejen s pojmi kot so življenje in smrt ali 0gibanje in mirovanje... SHE SAID je nekje vmes, v prehodnem stanju med časom, ki ga omejujeta gibanje in mirovanje. To je brezdanji kronotop umetnikove domišljije. Nekakšno pol-življenje. (Ali pa mogoče nad-življenje?) ...SHE SAID pred gledalci razpira neopredeljiv svet, ki ga umetnik tako zlahka uniči, kot ga je zlahka skreiral. osebe, ki se nahajajo v tem prostoru so le plod umetnikove domišljije. So stvar umetnikovega hotenja. Toda tudi umetnik je na koncu koncev stvar hotenja svojih oseb....

Ustvarjalci predstave bodo predstavo gradili na prepričanju, da obstaja prehodni prostor, kjer vsak človek preživi neko nedoločljivo količino časa razpet med zunanjim svetom in lastno domišljijo.

Tako kot vsebina, se tudi forma nahaja nekje vmes; med gibom in glasom, med videom in gledališčem, med elektroniko in akustiko. Združuje sodobno arhitekturno strukturo ( scenografija: Špela Uršič in Nejc Batistič), v katero so inkorporirane svetlobne enote ( oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc); industrijsko oblikovane kostume (kostumografija: Silvio Vujičić) in sodobno tehnološko programsko opremo - elektronska glasba ( oblikovanje zvoka: Random Logic) in video (video: STRUP). Konceptualni pristop k predsatvi vključuje v tehnološko strukturo neobičajno rabo govorjenega teksta in elemente gibalnega gledališča.

Konstrukcija, s katero so protagonisti predstave zamejeni, hkrati pa je vanjo vgrajeno nekakšno "izložbeno" okno, je vmesni prostor, ki spominja na delovni prostor znanstvenega laboratorija ali čakalnico letališkega predverja; tako se struktura spremeni v abstraktni, metaforični znak, zapolnjen s podobami prehodnosti, minljivosti, ujetosti. Z uporabo videa se scenografija v obsežno projekcijsko površino, na kateri se odvija zmontirana vsebina neposrednega video prenosa in posnetega filmskega materiala.

Gostovanja

ICA, London, Velika Britanija; 2005

Act French, New York, ZDA; 2005

Fundateneofestival, Caracas, Venezuela; 2006