V petek, 25. avgusta, se bo v dubrovniških Lazaretih začel 10. festival sodobnih scenskih umetnosti - KARANTENA. Jubilejni festival, ki bo trajal do 5. septembra, bo v Gledališču Marina Držića ob 21. uri, svečano odprl ljubljanski Mini teater s predpremiero Kvarteta, post-modernistične drame Heinerja Muellerja v režiji Ivice Buljana in izvedbi Ane Karić in Roberta Waltla. Mednarodni multi-medijski festival, ki združuje različne izrazne umetnosti od gledališča, sodobnega plesa, performansa in glasbe do novih medijev, filma in televizije, bo letos potekal zadnjič, organizator Art Radionica Lazareti Dubrovnik (ARL Dubrovnik) pa za naslednje leto obljublja drugačno formo festivala, pravi njen vodja Slaven Tolj. V sklopu festivala bo v ponedeljek, 4. septembra, v Lazaretih na sporedu tudi predstava »…She Said /…Je rekla«, ki je nastala v koprodukciji Mini teatra, WaxFactory New York in Cankarjevega doma Ljubljana.
Heiner Müller, KVARTET / QUARTETT
režija: Ivica Buljan
prevod v slovenski jezik: Milan Štefe
prevod v hrvaški jezik: Snježana Rodek
scenografija: Slaven Tolj, Tina Gverović, Ben Cain
kostumografija: Ana Savić-Gecan
asistent režije: Darko Japel
igrata: Ana Karić in Robert Waltl
predpremieri:avgust 2006: Zadar; avgust 2006: Dubrovnik
premiere:oktober 2006: Zagreb; december 2006: Ptuj; januar 2007: Ljubljana
produkcija: Mini teater, Ljubljana in Teatar ITD, Zagreb
koprodukcija: Mestno gledališče Ptuj, Slovensko stalno gledališče Trst, Cankarkev dom Ljubljana, Art radionica Lazareti Dubrovnik, Zadar snova Zadar, Novo kazalište Zagreb in Kazalište Marina Držića Dubrovnik
Heiner Mueller danes predstavlja že klasično ime v okviru evropskega (post)modernizma. S samo "dvema osebama" - če pri Muellerjevi dramaturgiji sploh lahko govorimo o osebah - pisec (re)konstruira "Nevarna razmerja". Prav v Kvartetu so ohranjene vse bistvene karakteristike Nevarnih razmerij. Medtem ko se Laclosov roman odvija v "velikem gledališču sveta", se svet v Kvartetu samo nakazuje, a je v bistvu odsoten. Ta "bunker po Tretji svetovni vojni", kakor ga v didaskaliji opisuje avtor, nakazuje idejo zaprtega prostora, tajnih društev, mesta realizacije sadistične predstave, v kateri je vse dovoljeno, kjer se lahko izgovori vsaka beseda in je dovoljeno početi vse. Stran od neznanih pogledov, v popolnem zaupanju, se Merteuil in Valmont predajata svojemu ritualu, ki ga poznata samo onadva, a svoji telesi in duši perverzni igri. Užitek manifestirata v želji po uničenju drugega (ene device in druge krepke soproge), uničenju Boga in Cerkve preko radikalnega ateizma in volji po žrtvovanem, uničenju družbenih in moralnih vrednot, uničenju človeške vrste skozi samo-destrukcijo in sterilnimi spolnimi odnosi.
