O predstavi
Je čas za tragedijo. Je čas za komedijo. Nova predstava Mini teatra, gledališča Scena Gorica in Teatra ITD pa vam ponuja čas za tisto nekaj vmes.
Edina ohranjena Evripidova satirska igra Kiklop v režiji Ivice Buljana in adaptaciji Gorana Ferčeca je prva inscenacija teksta, za uprizoritev katerega doslej, predvsem zaradi njegove žanrske neopredeljenosti, še nihče ni bil dovolj pogumen.
Evripidova satirska igra Kiklop temelji na znani epizodi iz devetega speva Homerjeve Odiseje in jo je danes mogoče brati kot žanr, ki hkrati potencira moralne slabosti posameznika, tako da jih ironizira, odkriva dvoličnost časa, tako da ga revitalizira, ter kritizira družbo s satiro, tako da opravičuje njene slabosti.
Na meji med komedijo in tragedijo, satiro in slapstickom, brez vzvišenih in božanskih bitij, brez razglašanja velikih resnic, ampak prepoln travestije, parodije in bučnega plesa, postaja Kiklop ob pomoči skupine Let 3 spektakel, gledališki dogodek leta, v kakršnem ste si od nekdaj želeli sodelovati.
Pod vodstvom mladega igralca Marka Cindrića, izkušenega Frana Maškovića ter energičnega člana skupine Let 3 Zorana Prodanovića Prlje v dionizijskih bakanalijah sodelujejo mladi in nadarjeni igralci in plesalci ter študentje Akademije dramskih umetnosti v Zagrebu.
Kiklop – sinopsis predstave
Silen, oče Satirjev, pričakuje sinove, ki pasejo črede v podnožju Etne. Preklinja boga Bakha, zaradi katerega je krenil na pot, da ga reši Kiklopa.
Vihar je njega in sinove odvrgel na otoku, kjer živijo enooki Kiklopi. Tu jih je ujel eden izmed njih, Polifem. Zdaj so vsi njegovi služabniki. Sinovi pasejo črede, stari Silen pa skrbi hišo in pripravlja sir. Sinovi se vračajo s paše. Vsak se pogovarja s svojo ovco, kozo in kozlom.
Silen zagleda, kako se pečini približuje močan moški s tovariši.
Odiseja in mornarje je veter vrgel na otok in iščejo hrano.
Silen trguje z njimi. V zameno za mleko in meso zahteva vino, ki ga Odisej nosi s seboj. Satirji že dolgo niso okusili Dionizovega božanskega napitka. Od malo vina se jim prebudi stari žar in začne se pesem in ples. Iz daljine se sliši topot Kiklopovih korakov. Satirji se skrijejo, Odisej ga čaka. Utrujen od lova, se želi Kiklop samo izdrkati in zaspati.
Opazi, da se Satirji čudno obnašajo in odkrije, da so na otok prišli ljudje. Silen se brani pred Kiklopom, da so si Odisej in mornarji sami postregli z njegovo hrano, na kar Odisej odgovarja, da je šlo za trgovino in ne krajo.
Zatem pozove Kiklopovega očeta, morskega boga Pozejdona, da naj bo milosten in da sinu ne dopusti, da poje mornarje.
Kiklop pa je neizprosen, pravi, da se ne pokorava nobenemu drugemu bogu, razen svojemu trebuhu in zahteva, da mornarje odpeljejo v jamo.
Odisej, ki je priča Kiklopovemu pokolu, Satirjem pripoveduje o strašnem prizoru v katerem je Polifem enega mornarja vrgel v kotel, drugega zagrabil za gleženj, mu razbil glavo ob steni, mu odrl kožo in ga spekel na ognju.
Potem Polifem nažrt leže in zaspi.
Odiseja prešine ideja, da bi z vinom napil Polifema in ga tako omamil. Predlaga Satirijem, da mu pomagajo v naklepu in naslednjič, ko ga bo omamil z vinom, vzamejo leseni kol in mu ga zabijejo v oko.
Satirji se poskušajo izvleči, saj niso voljni delati, neorganizirani in divji kakršni so, pa so še manj predani skupnemu cilju.
Medtem iz jame pride pijani Kiklop s Silenom. Odisej Kiklopu naliva še več vina in ga nagovarja, da ga naj nikakor ne deli z brati.
Kiklop ga vpraša za ime, Odisej mu odgovori, da mu je ime Nihče.
Pijan, z erekcijo, Polifem odvleče starega Silena v jamo.
Odisej preklinja Satirje, da mu pomagajo zabiti kol v Kiklopovo oko, oni pa se spet poskušajo izvleči na vse mogoče načine.
Odisej se odloči, da Kiklopu sam zabije žareči kol v oko.
Kiklop se naglo strezni ter oslepljen kriči, da nihče ne bo pobegnil iz jame živ. Satirji ga kriče sprašujeo kdo ga je oslepil, on pa jim odgovarja Nihče.
Odisej, preživeli tovariši in Satirji se privežejo živalim pod trebuhe in tako pobegnejo iz votline.
Kiklop zagradi izhod, otipava čredo, da mu nihče ne bi mogel pobegniti. Čudi se, zakaj je oven (pod katerim se skriva Odisej) zaostal na koncu.
Zapoje mu pretresljivo izpovedno pesem.
Čim su pobegnili, hvalisavi Odisej razkrije Polifemu svoje ime, ta pa se spomni stare prerokbe, ki je govorila o tem, da ga bo oslepil Odisej na svoji vrnitvi iz Trojanske vojne. Kiklop spomni Odiseja tudi na drugo polovico prerokbe, ki pravi, da bo še dolgo blodil po morjih. Meče velike kamne po brodovju, ki izpljuje izpod Etne. (R.W.)
